Franja

rimettere^*

A) v. tr. (pres. rimetto)

1. nazaj dati:
rimettere in discussione qcs. podvomiti o čem, o čem ponovno razpravljati
rimettere insieme ponovno sestaviti
rimettere in libertà spustiti na prostost
rimettere mano ponovno začeti
rimettere in ordine ponovno spraviti v red
rimettere l'orologio naravnati uro
rimettere piede vrniti se
rimettere in piedi pren. spet postaviti na noge, oživiti
rimettere a posto spet popraviti, urediti
rimettere qcn. in salute koga pozdraviti
rimettere i vetri rotti zamenjati razbite šipe

2. ponovno pognati, poganjati:
rimettere le radici ponovno pognati korenine

3. vrniti, vračati

4. prepustiti, prepuščati

5. oprostiti, oproščati:
rimettere il debito oprostiti dolg

6. pog. izgubiti, izgubljati; biti ob:
rimettere la pelle izgubiti življenje
rimettere qcs. di tasca propria plačati kaj iz svojega žepa

7. zavihati, zavihovati

8. odložiti, odlagati

9. poslati (denar, pošto):
rimettere un assegno poslati ček

10. izbruhati

B) ➞ rimettersi v. rifl. (pres. mi rimetto)

1. ponovno lotiti, lotevati se:
rimettersi al lavoro ponovno se lotiti dela

2. opomoči si; okrevati:
rimettersi in carne zrediti se
rimettersi dallo spavento opomoči si od strahu
il tempo si è rimesso al bello vreme se je zvedrilo

3. prepustiti, prepuščati odločitev

4. lovstvo ponovno se skriti (preganjana divjad)

rodóvnik arbre moški spol généalogique, tableau moški spol (ali table ženski spol) généalogique ; (za živali) pedigree moški spol , certificat moški spol d'origine

sestaviti rodovnik établir le pedigree (d'un chien de luxe)

séjen de la sesión

sejna dvorana, soba salón m (ali sala f) de sesiones
sejni zapisnik acta f de la sesión
sestaviti sejni zapisnik levantar acta (de la sesión)

sestavlja|ti (-m) sestaviti (immer wieder, ständig) abfassen, formulieren, erstellen; zusammenstellen, zusammenbauen … ➞ → sestaviti
sestavljati vsip tehnika möllern

sestávljati (-am) imperf. glej sestaviti | sestavljati

seznam moški spol (-a …)

1. (spisek) die Liste, -liste (čakalni Warteliste, kontrolni [Kontrolliste] Kontrollliste, Gegenliste, kosovni Stückliste, občinski porotnikov Urliste, plačilni Gehaltsliste, Lohnliste, poimenski Namensliste, prednostni Prioritätenliste, članov Mitgliederliste, darovalcev Spendenliste, deziderat Desideratenliste, dobitkov/zadetkov Gewinnliste, dopustov Urlaubsliste, doseženih rezultatov Ergebnisliste, družabnikov Gesellschafterliste, govornikov za razpravo Rednerliste, inventarja Bestandsliste, izgub Verlustliste, kandidatov Vorschlagsliste, nabornikov Musterungsliste, nadomestnih delov Ersatzteilliste, naročil [Bestelliste] Bestellliste, pogrešanih oseb Suchliste, porotnikov Schöffenliste, potnikov Passagierliste, povabljencev Einladungsliste, prisotnih Präsenzliste, startni šport Startliste, udeležencev Teilnehmerliste, uvozni Einfuhrliste, volivcev Wählerliste, vprašanj Frageliste, za odstrel lovstvo Abschußliste, zbiralni Sammelliste); die Auflistung, die Zusammenstellung
v obliki seznamov listenmäßig
vodenje seznama die Listenführung
mesto na seznamu der Listenplatz
delati/narediti/sestaviti seznam delov: (die Teile) auflisten

2. (pregledni seznam) das Verzeichnis (branžni/panožni Branchenverzeichnis, imenski Namenverzeichnis, besed Wörterverzeichnis, dolžnikov Schuldnerverzeichnis, knjig Bücherverzeichnis, predavanj Vorlesungsverzeichnis, strokovnih izrazov Fachwörterverzeichnis, stvari Sachverzeichnis, tiskovnih napak Druckfehlerverzeichnis, udeležencev Teilnehmerverzeichnis, upnikov Gläubigerverzeichnis, virov Quellenverzeichnis, volivcev Wählerverzeichnis, zaposlenih Personalverzeichnis); (register) das Register (avtorjev Autorenregister, grehov Sündenregister)
seznam literature das Literaturverzeichnis, der Literaturnachweis, die Literaturangabe

3. (kanon) der Kanon
|
seznam želja der Wunschzettel
vojni seznam vojska die Stammrolle
volilni seznam (imenik) die Wählerevidenz

stròj¹ (strôja) m

1. meh. macchina, apparecchio, macchinario, dispositivo, congegno:
stroji brnijo, ropotajo le macchine strepitano
pognati stroj avviare, azionare la macchina
izključiti, ustaviti stroj staccare, fermare la macchina
sestaviti, razdreti stroj montare, smontare una macchina
moderni, zastareli stroji macchine moderne, antiquate
izkoriščenost stroja utilizzazione di una macchina
tovarna strojev fabbrica di macchinari
pren. delati kot stroj essere una macchina, lavorare come una macchina
brusilni, drobilni, vrtalni stroj meh. rettificatrice; les. carteggiatrice; usnj. vellutatrice, frantumatrice, trivellatrice
gradbeni, poljedelski stroji macchine per l'edilizia, macchine agricole
tiskarski stroji macchine tipografiche
pisalni, razmnoževalni stroji macchine da scrivere, copiatrici
tekst. pletilni, tkalni stroji macchine per maglieria, macchine tessili
gosp. pralni stroj lavatrice (elettrica)
računski stroj calcolatrice
gosp. šivalni stroj macchina per cucire
stroj za asfaltiranje asfaltatrice

2. (skupina ljudi z določeno nalogo v javni upravi) apparato:
strankarski stroj apparato del partito
upravni stroj apparato amministrativo

3. avt. žarg., ekst. macchina; ordigno:
imeniten stroj una macchina eccellente

4. žarg. voj. (postroj) ordine:
pohodni, strelski stroj ordine di marcia, ordine sparso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. vreči iz stroja veliko sovražnikovih vojakov mettere fuori combattimento molti soldati nemici
teh. preobremenjevati stroj sovraccaricare un motore
agregatni stroj gruppo motore
batni stroj motore a pistoni
delovni stroj macchina operatrice
etiketirni stroj etichettatrice
fotokopirni stroj fotocopiatrice
pošta frankirni stroj affrancatrice
usnj. golilni stroj tosatrice
mont. izvažalni stroj nastro trasportatore
tisk. jedkalni stroj macchina per incidere cliché
tekst. kosmatilni stroj carda
metal. kovalni stroj fucinatrice
navt. krmilni stroj servomotore del timone
lupilni stroj scortecciatrice
molzni stroj mungitrice meccanica
tisk. ofsetni stroj macchina offset
parni stroj macchina a vapore
peklenski stroj ordigno
tekst. pletilni stroj macchina per maglieria
pogonski stroj macchina motrice
meh. polirni stroj lucidatrice
prevajalni stroj macchina traduttrice
usnj. raztegovalni stroj stiratoio
meh. rezkalni stroj fresatrice, fresa
tisk. rotacijski stroj rotativa
stavni stroj macchina compositrice
tekst. stroj za cefranje sfilacciatrice
stroj za čiščenje bombažnih odpadkov lupo
stroj za glaziranje riža brillatoio
stroj za kemično čiščenje lavasecco
stroj za konzerviranje inscatolatrice
stroj za polnjenje vrečk insacchettatrice
agr. stroj za poravnavanje sena ranghinatore
tekst. stroj za ratiniranje ratinatrice
tekst. stroj za robljenje orlatrice
stroj za sortiranje calibratrice
tekst. stroj za sušenje essicatrice, rameuse
teh. stroj za vrezovanje navojev filettatrice
stroj za žigosanje obliteratrice
metal. stroj za žlebljenje stozzatrice

synthèse [sɛ̃tɛz] féminin sinteza; strnitev (v celoto, v enoto); sestav; spajanje, združevanje; povzemanje; sestava, povzetek, plod sestavljanja, povzemanja; pregled; chimie nastajanje kemičnih spojin iz prvin

essai masculin de synthèse historique poskus zgodovinske sinteze
produits masculin de synthèse sintetični proizvodi
faire la synthèse de l'eau, d'un composé organique sintetizirati, umetno sestaviti vodo, organsko spojino

Tatbestand, der, Recht dejansko stanje, dejanski stan; dejstva; Philosophie dejanstvo; Recht den Tatbestand aufnehmen sestaviti zapisnik o kaznivem dejanju; Recht den Tatbestand erheben ugotoviti dejanski stan

temperō -āre -āvī -ātum (tempus1)

1. (o)topliti, segre(va)ti, (o)mlačiti: quis aquam temperet ignibus? H., veris comites, qui mare temperant (topli vetrovi) H.; occ.
a) (o)hladiti: etesiarum flatu nimii temperantur calores Ci., scatebris arentia temperat arva V. napaja, moči.
b) (kaj mlačnega, kaj z mešanjem) pripraviti (pripravljati), (z)mešati: desiderii temperare pocula H., balneum Mart., vinum Plin., venenum Suet., venena Lact.; pesn.: lectas herbas temperat O. pripravlja mlačne obkladke z izbranimi rastlinami.

2. metaf.
a) spraviti (spravljati) v pravo razmerje, umeriti (umerjati), prav (z)mešati: quod simplex esse debet, ex dissimilibus temperari non potest Ci. sestaviti se, acuta cum gravibus temperans Ci., acetum melle Plin., pira malo Eccl. cepiti.
b) prav (pravilno) pripraviti (pripravljati), prav (pravilno) obdelati (obdelovati): ferrum Plin. kaliti, ferramentum Eccl., unguentum Plin.
c) prav urediti (urejati), ravnati, uravna(va)ti, voditi, vladati, upravljati: sol temperat orbem O., temperare ratem O. krmiliti, krmariti, homines a Platone moderati et temperati Ci., temperat (sc. Iuppiter) terram inertem, mare ventosum et urbes H., temperare res hominum ac deorum H., rem publicam legibus Ci., Gallica ora frenis H. brzdati, senem delirum H. voditi; pesn.: Musam H. uravnati pesem, testudinis strepitum H.
d) (u)blažiti (ublaževati), (o)lajšati (olajševati), (u)tešiti (uteševati), (po)tolažiti, pomiriti (pomirjati, pomirjevati), (o)militi (omiljevati): temperat aequor (sc. Neptunus) V., mollit animos et temperat iras V., amara lento temperat risu H.; prim.: victoriam temperare Ci., duces temperandae victoriae impares T. zmago zmerno izkoristiti, annonam macelli temperare Suet. postaviti zmerne cene za živila, temperata (olajšan) frumenti subvectio T.
e) držati se mere, poznati (imeti, ohranjati) mero, vdrž(ev)ati se, (u)krotiti se, (o)brzdati se: difficile est in potestatibus temperare S.; z dat.: sibi C., Corn. idr. vzdrž(ev)ati se; od tod temperare lacrimis L., T. ali laetitiae, linguae, irae L. ali sermonibus, risu T. ali verbis ac minis T. zadrž(ev)ati kaj, vzdrž(ev)ati se česa, poznati (imeti, ohranjati) mero v čem, (o)brzdati, (u)krotiti kaj, temperare oculis nequire L. ne moči vladati očem = nehote morati tja pogledati; toda: temperare oculis non posse Cu. ne moči zadržati solze, ne moči vzdržati se solz; z abl.: manibus, risu L. vzdrž(ev)ati se česa, urbibus oppugnandis L. opustiti obleganje; z ab: neque eos temperaturos ab inuriā existimabat C., temperare a lacrimis, a caedibus L.; z in: in amore Pl., in multa L.; pesn. z inf. vzdrž(ev)ati se, (o)brzdati se, (u)krotiti se: temperaret dolorem suscipere T., puerum … temperaret tollere Ci., rem quampiam novam exordiri temperandum est Gell.; occ. z dat. ali z ab: = prizanesti (prizanašati) komu, čemu: templis temperatum est L., temperare sociis Ci., hostibus superatis Ci., fidem dedit ab his sacris se temperaturum L.; s finalnim stavkom: quoi male faciundist potestas, quae ne id faciat temperat Pl., quod in pluribus libris ne facerem temperavi Lact., nec nos temperamus imperiis, quo minus illi auxilii egeant L.; s quominus (quo minus): indignatiunculam, quam in cuiusdam amici auditorio cepi, non possum mihi temperare, quominus apud te … per epistulam effundam Plin. iun., non queo mihi temperare, quominus ad hoc pertinentia ipsa Censorii Catonis verba ponam Plin.; s quin: neque sibi homines feros temperaturos existimabat, quin in provinciam exirent C., non tempero mihi, quin utar interdum temerarie verbis Sen. ph.; zadnji dve konstrukciji tudi brez dat. (sibi, mihi): non temperante Tiberio, quin premeret voce, vultu T., ne sedato quidem tumultu temperare potuit, quin ex intervallo subinde facti reminisceretur Suet., vix temperabat, quin diceret: „Quin ego … “ Sen. ph., Arruntius non temperavit, quo minus primo statim libro poneret „ingentes esse famas de Regulo“ Sen. ph. — Dep. soobl. temperor -ārī -ātus sum: Lact. — Od tod

I. adj. pt. pr. temperāns -antis, adv. temperanter poznavajoč (imajoč) (pravo) mero, ohranjajoč (pravo) mero, držeč se (prave) mere, brzdajoč se, zmeren, trezen, vzdržen: frugi hominem et in omnibus vitae partibus moderatum ac temperantem Ci., homo sanctissimus ac temperantissimus Ci., cetera temperanter adiungit T., quibus modis temperanter haberetur T. z mero, temperantius agere Ci. ep.; z a(b): a cibo vinoque et somno multum temperans Aur., cives temperantiores a cupidine imperii L.; z gen.: temperans rei ac famae Ter., gaudii Plin. iun. —

II. adj. pt. pf. temperātus 3, adv. -ē

1. primerno uravnan, primerno urejen (oblikovan), pravilno nastavljen, pravilen: prela Ca.

2. umerjen = ublažen, blag, mil, zmeren, zmerno topel, topel, manj mrzel, mlačen: esca Ci., tempus Varr., annus, locus Col., loca sunt temperatiora quam in Galliā remissioribus frigoribus C., temperatae regiones caeli Vitr., temperate tepebit Ca., arbores humoris temperate habentes Vitr.

3. metaf.
a) umerjen = primerno uravnan, pravilno urejen, ublažen: temperata varietas sonorum Ci., animus temperatus virtutibus L.
b) umerjen = prave mere se držeč, zmeren, miren, resen, umirjen, zastáven, preudaren, pameten, razboren: homo Ci., vir temperatus, constans Ci., homo temperatior in victoriā Caelius in Ci. ep., homo temperatissimus Ci., temperati mores Ci., aequabile et temperatum orationis genus Ci., oratio temperatior Ci., temperatum genus dicendi Suet. trezna, preprosta, vim temperatam di provehunt H., mens temperata a laetitiā H. vzdržujoč se radosti, adversus inimicos temperatus Sen. ph.

texō -ere, texuī, textum (indoev. kor. *tek̑t- (*tek̑þ-) tesati, graditi; prim. skr. takṣati [on] teše, obdeluje, tā́ṣṭi umetniško obdeluje, tea, táṣṭar- tesar, gr. τέκτων tesar, τέχνη [iz *τέκσνᾱ] rokodelstvo, umetnost, znanost, lat. tēla, subtīlis, subtēmen, taxus, tēlum, tēmo, tīgnum, sl. tesati, lit. tašýti obsekovati, obtesa(va)ti, stvnem. dehsa, dehsala sekira, dahs = nem. Dachs)

I.

1. (s)tkati, (s)presti, (s)plesti, spletati: telam Ter., vestem Tib., tegumenta corporum vel texta vel suta Ci., textus amictus Sen. tr., texta purpura Mart., araneolae (pajki) quasi rete texunt Ci., texens aranea telam Cat., in vacuo texetur aranea lecto Pr., texere e medio incipit Plin., sereno non texunt, nubilo texunt Plin., casas ex harundine, tabernacula ali tecta harundine L., feretrum vimine querno V., fiscellas iunco Hier., rosam Pr. spletati vence iz rož, saepes V., lentae texunt umbracula vites V. upogibljive trte (loze) se prepletajo v senčen zastor (senčnik), parietibus textum caecis iter V. zamotana in zapletena steza, textae crates H.

2. tkati v kaj, vtkati, vplesti (vpletati): vos in tunicis aurum texitis Hier., in quarum vestibus attenuata in filum auri metalla texuntur Hier.

3. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), osnuti (osnovati): telam Ter.; pren.: ea tela texitur Ci. tak naklep se snuje. —

II.

1. pesn. (o)snovati, (s)tesati, (z)graditi, izdelati (izdelovati), postaviti (postavljati): texamus robore naves V., basilicam in medio foro Ci., pyram Prud.

2. metaf. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), naplesti (napletati), spodbuditi (spodbujati), narediti (delati), povzročiti (povzročati), ustvariti (ustvarjati) ipd.: amor patriae, quod tua texuerant (po novejših izdajah fecerunt) scripta, retexit opus O. texebatur opus luculente Ci., sermones possunt texier (= texi) Pl. razpresti se, epistulas cotidianis verbis Ci. sestaviti (sestavljati), (na)pisati. — Od tod subst. pt. pf. textum -ī, n

1. tkanina, pletenina, sukno, blago: Stat., Mart. idr., illita texta veneno O. obleka, textum rude O. namizni prt.

2. metaf. splèt, spletek, pletež, zgradba, spah, stik, spoj: cava texta carinae O. ladjina boka, pinea texta O. zgradba iz smrekovine, texta carinae Cat. ladja, clipei textum V., ferrea texta Lucr., texta rosis facta Mart. venec iz rož; pren.: dicendi textum tenue Q. (stilistična, slogovna) zveza, vezava, slog, stil.

thread¹ [ɵred] samostalnik
nit, nitka, sukanec, dreta, preja; vlakno; vlakno (v mesu, stročnicah); las, kocina, volna (ovce, koze, kamele); pajčevina
botanika prašnik
tehnično navoj (vijaka)
mineralogija tanka žila
figurativno nit (misli, govora), zveza, povezanost; življenjska nit

thread and thrum dobro in slabo
thread lace čipka iz platna, bombaža
the thread of life nit življenja
the thread of a screw navoj na vijaku
Lisle thread sukanec iz mesta Lille
my suit is worn to the last thread moja obleka je do kraja ponošena
to cut one's mortal thread figurativno napravili samomor, skrajšati si življenje
to gather up the threads figurativno sestaviti, povzeti
he had not a dry thread on him ene (same) suhe nitke ni bilo na njem
I haven't a thread fit to wear prav ničesar nimam, kar bi oblekel
his life hung by a thread njegovo življenje je viselo na nitki
to lose the thread of izgubiti nit (zvezo), zatakniti se, obtičati v (po)govoru
to take things thread and thrum figurativno vzeti dobro s slabim
to take up the thread of a narrative nadaljevati prekinjeno pripovedovanje

together [təgéðə] prislov
skupaj, skupno, drug za drugim, obenem; hkrati, v en mah, istočasno; zaporedoma

together with skupaj z
for days together dneve in dneve, več dni zaporedoma
three days together tri dni zaporedoma (skupaj)
to call the people together sklicati ljudi skupaj
to bring together sestaviti, zbrati, združiti
this one costs more than all the others together tale stane več kot vsi ostali skupaj
the foes rushed together sovražniki so se spopadli
to get together zbrati
to go together iti skupaj, pristajati, ustrezati (o barvi itd.)
to live together skupaj živeti
to mix together (pre)mešati (se) medsebojno
to put together sestaviti
to undertake a task together skupno se lotiti naloge
he talked for hours together ure in ure je govoril (brez prekinitve)

trousser [truse] verbe transitif hitro in spretno narediti; podpasati, spodrecati (obleko); zavihati (rokave)

trousser bagages povezati culo, pobiati jo
(familier) trousser une femme privzdigniti ženski krilo
trousser un discours hitro sestaviti govor
trousser une volaille zviti in privezati perutnini noge k telesu, preden jo spečemo
se trousser spodrecati se, podpasati se

verbale

A) agg.

1. beseden, verbalen:
nota verbale polit. verbalna nota (v diplomaciji)

2. ekst. usten:
esame verbale šol. ustni izpit

3. zunanji; formalen:
legame verbale formalna zveza

4. jezik glagolski, verbalen

B) m zapisnik:
mettere a verbale dati na zapisnik
redigere, stendere un verbale sestaviti zapisnik

vláda government; reign; rule; domination; régime, arhaično regiment; sway

za vláde kraljice Viktorije in the reign of Queen Victoria
vláda žensk petticoat government
začasna vláda interim government
vláda v izgnanstvu government-in-exile
koalicijska vláda coalition government
vojaška vláda military government
zvezna vláda federal government
vláda je odstopila the government has resigned
sestaviti vládo to form a government
vreči vládo to overthrow a government
ves svet je bil pod vládo Rima the whole world was under the sway of Rome

vláda gouvernement moški spol , régime moški spol , (doba vladanja) règne moški spol

za (časa) vlade, pod vlado sous le règne de
vlada duhovščine domination ženski spol des prêtres, théocratie ženski spol, pejorativno cléricalisme moški spol
ljudska vlada souveraineté ženski spol du peuple, démocratie ženski spol
marionetna vlada gouvernement fantoche
vojaška vlada gouvernement militaire
zvezna vlada gouvernement fédéral
ženska vlada domination des femmes
sestaviti vlado former (ali constituer) le gouvernement
vreči vlado renverser (ali faire tomber) le gouvernement

vláda (-e) f governo; gabinetto:
organi vlade organi di governo
predsednik vlade presidente del Consiglio (dei ministri), capo del governo, premier
koalicijska vlada governo di coalizione
sestaviti novo vlado formare un nuovo gabinetto
vlada v senci il gabinetto ombra
demokratična, enostrankarska vlada govero democratico, monocolore

vláda gobierno m ; régimen m ; (doba vladanja) reinado m

vlada duhovščine teocracia f, clericalismo m
vlada v senci gobierno fantasma
ženska vlada gobierno de las mujeres, ginecocracia f
za (časa) vlade, pod vlado bajo el reinado de
civilna (vojaška) vlada gobierno civil (militar)
vlada drhali gobierno de la plebe, oclocracia f
marionetna vlada gobierno títere, gobierno fantoche
zvezna vlada gobierno federal
program vlade programa m (A tudi platforma f) del gobierno
reorganizacija (sedež) vlade reorganización f (sede f) del gobierno
sestaviti (vreči) vlado formar (derribar) un gobierno
vlada je odstopila el gobierno ha presentado su dimisión

vlák (železnica) train moški spol , convoi moški spol

vlak kobilic nuée ženski spol de sauterelles
vlak rib banc moški spol de poissons
z vlakom en train, par le train
bolniški vlak train sanitaire
brzi vlak train rapide (ali de grande vitesse), rapide moški spol
delavski vlak train (d')ouvriers
direktni vlak train direct
dodatni, dopolnilni vlak train supplémentaire
ekspresni vlak (train) express moški spol
električni vlak train électrique
izletniški vlak train de plaisir
jutranji (večerni) vlak train du matin (du soir)
mešani vlak train mixte
motorni vlak autorail moški spol, automotrice ženski spol
oklopni vlak train blindé
osebni, potniški vlak train de voyageurs, (train) omnibus moški spol
posebni vlak train spécial
poštni vlak trainposte moški spol
tovorni vlak train de marchandises
potovati, peljati se z vlakom voyager (ali aller) en train (ali en chemin de fer), prendre le train
vlak ima zamudo le train a du retard
zamuditi vlak manquer (ali familiarno rater) le train
ta vlak nima zveze ce train n'a pas de correspondance
vlak prihaja na postajo le train entre en gare
sestaviti vlak former un train
sprevodnik na vlaku contrôleur moški spol (des chemins de fer)
vlak ob štirih attelage moški spol de quatre chevaux, quadrige moški spol