Franja

подшибать, подшибить izpodbi(ja)ti, z udarcem od spodaj podreti; udariti (s polenom, s kamnom);
подшибить глаз poškodovati oko (z udarcem)

проваливаться, провалиться udirati se, udreti se; podirati se, podreti se; izjaloviti se;
пол провалился tla so se udrla;
дело провалилось stvar se je izjalovila;
п. на экзамене pasti pri izpitu;
кудa он провалился? kam je izginil?;
провалился сквозь землю v zemljo se je udrl;
провались ты прoпадом! pojdi k vragu!

рухнуть sesuti se, podreti se;
его планы рухнули njegovi načrti so šli po vodi

accampamento m tabor, taborjenje:
mettere l'accampamento utaboriti se
levare l'accampamento podreti tabor

arbre [arbr] masculin drevo; jambor; vreteno, os

arbre forestier, fruitier gozdno, sadno drevo
arbre nain pritlikavo drevo
arbre généalogique rodovnik
arbre de Noël božično drevo
(religion) l'arbre de la science du bien et du mal drevo spoznanja
arbre de commande, moteur pogonska gred
arbre de transmission transmisijska gred
abattre un arbre podreti, posekati drevo
les arbres lui cachent la forêt (figuré) od dreves ne vidi gozda
faire l'arbre fourchu postaviti se na glavo in noge narazen moleti
monter dans un arbre vzpenjati se na drevo
tel arbre, tel fruit (proverbe) jabolko ne pade dalečod drevesa

Bäuerchen, das, ein Bäuerchen machen podreti kupček

Boden¹, der, (-s, Böden) (Fußboden usw.) tla, (Erde) zemlja, prst; bei Flaschen, Gefäßen: dno, beim Turnen: parter, tla, figurativ podlaga; auf dem Boden na tleh; am Boden zerstört povsem uničen; aus dem Boden stampfen ustvariti/pričarati iz niča; zu Boden drücken pritiskati (ob tla), težiti; zu Boden gehen pasti na tla; zu Boden schlagen podreti, vreči na tla, die Augen: povesiti (oči); Boden gewinnen figurativ utrditi svoj položaj; dem Boden gleichmachen zravnati z zemljo; den Boden unter den Füßen verlieren izgubljati/izgubiti tla pod nogami

bruciare

A) v. tr. (pres. brucio)

1. kuriti, žgati, zažgati:
bruciare la legna kuriti drva
bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik

2. pren.
bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
bruciare la scuola špricati šolo
bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
bruciare le tappe pohiteti
bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo

3. ožgati, načeti, izjedati:
bruciare una ferita pog. izžigati rano
il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke

4. pren. žgati; vneti, vnemati:
lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije

5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
bruciare le proprie forze izčrpati moči
bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike

B) v. intr.

1. goreti, žgati, smoditi se:
il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
bruciare di febbre goreti, žareti od vročine

2. peči, žgati (tudi pren.):
gli brucia la gola peče ga v grlu
bruciare dalla sete umirati od žeje
l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge

3. pren. goreti:
bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu

C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)

1. opeči se

2. zgoreti

3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel

brûler [brüle] verbe transitif (za)žgati, sežgati, smoditi, paliti, opeči, speči; pražiti (kavo); figuré diskreditirati

se brûler opeči se
brûler un cadavre sežgati truplo
brûler la cervelle à quelqu'un pognati komu kroglo v glavo
brûler ses doigts opeči si prste (tudi figuré)
brûler de l'encens devant quelqu'un komu kaditi (figuré), pretirano ga hvaliti
brûler un espion razkrinkati špijona
brûler une étape predirjati razdaljo brez vmesnega postanka; prehitro napredovati, hitreje kot predvideno se razvijati
brûler le feu rouge prevoziti rdečo luč
brûler une gare voziti skozi postajo brez postanka
brûler une leçon (neopravičeno) izostati od učne ure
brûler le pavé kot obseden dirjati, drveti
brûler les planches (théâtre) prepričevalno, sijajno igrati
brûler un signal prevoziti signal
brûler ses vaisseaux (figuré) vse mostove za seboj podreti, onemogočiti si vrnitev
cet appareil brûle peu d'électricité ta aparat porabi malo elektrike
se brûler avec de l'eau bouillante opariti se s kropom; verbe intransitif (z)goreti; plamteti, biti v plamenih; (pri)smoditi se (jed); pripekati
on brûle človek kar gori, tako je vroče
brûler d'impatience goreti od nestrpnosti
brûler sans flammes tleti
les pieds lui brûlent (figuré) tla mu gorijo, postajajo vroča pod nogami
les mains me brûlent zelo se mi mudi

buldožer samostalnik
1. (stroj) ▸ buldózer, dózerProtestniki so se nad barikade spravili z buldožerji. ▸ A tüntetők buldózerekkel estek neki a barikádoknak.
Buldožerji so vse zravnali z zemljo. ▸ A buldózerek mindent a földdel tettek egyenlővé.

2. (o moči in odločnosti) ▸ buldózer
V projekte, ki jih prevzame, se zažene kot buldožer. ▸ Buldózerként veti bele magát a vállalt projektekbe.
Imel sem širok in natančen stranski zamah in samo buldožer bi prenesel moj levi direkt. ▸ Széles és pontos oldalsó lendítésem volt, és csak egy buldózer bírta volna ki a bal egyenesemet.
Je divja in jo je težko obvladovati, je pravi buldožer! ▸ Vad és nehezen kezelhető, igazi buldózer!

buttare

A) v. tr. (pres. butto)

1. vreči, metati, zagnati:
buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
buttare fuori vreči ven, spoditi
buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
buttare giù oslabiti, zdelati:
la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
buttare là ziniti tjavdan:
buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

2. odvreči, odkrižati se:
butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

3. metati stran, zapravljati:
buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

4. izločati; teči (iz):
la ferita butta pus iz rane teče gnoj

5. poganjati, kliti:
gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
buttarsi al collo vreči se okrog vratu
buttarsi in ginocchio pasti na kolena
buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
buttarsi malato narediti se bolnega
buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
buttarsi giù obupati

2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!

camp [kɑ̃] masculin tabor, taborišče; mesto, kraj za taborjenje; figuré stranka, tabor

camp de concentration koncentracijsko taborišče
camp scouts, de jeunes skavtski, mladinski tabor
camp de prisonniers, de réfugiés taborišče vojnih ujetnikov, beguncev
camp de toile tabor šotorov, šotorišče
camp de vacances počitniški tabor
camp volant leteči, premični tabor
feux masculin pluriel de camp taborni ogenj
aide masculin de camp pribočnik, adjutant
lit masculin de camp lahka, prenosna postelja
table féminin de camp zložljiva miza
camp d'aviation (vojaško) letališče
camp d'entraînement, d'instruction vojaško vežbališče
établir le camp postaviti tabor
lever le camp podreti tabor
(familier) ficher, (populaire) foutre le camp oditi, zbežati
fiche le camp! (populaire) izgini! poberi se!
partagé en deux camps razdeljen na dva tabora
vivre en camp volant začasno, provizorno kje živeti

campo moški spol polje, njiva; poljana; stepa; športni prostor, dirkališče; tekmovanje; vojaško taborišče; bojno polje; področje, povod, prilika

campo de acción akcijsko polje (področje)
campo de batalla bojno polje, bojišče
campo deportivo športni prostor
campo de fútbol nogometno igrišče
campo de juego igrišče
campo de honor polje časti, bojišče
campo santo pokopališče
campo de tiro strelišče
campo visual obzorje
mariscal de campo feldmaršal
campo a campo z vsemi silami
a campo abierto, en campo franco pod milim nebom; na prostem (dvoboj)
a campo raso na prostem, pod milim nebom
batir el campo (voj) ogledovati teren
correr el campo delati sovražne vpade
ir al campo napraviti izlet na deželo
levantar el campo tabor podreti; popustiti, odnehati
salir al campo iti na deželo
campos pl žitna polja; Am travnate poljane
irse por esos campos de Díos nesmiselno govoriti
Campos Elíseos (ali Eliseos) Elizejske poljane

castrum -ī, n (prim. cassis¹) ograjen, utrjen prostor, od tod

I. (redko v sg.) trdnjava, gradišče, grad: ei Grynium dederat, in Phrygia castrum N.; pogosteje kot nom. propr. Castrum = Grad, npr.: Castrum album L. Beligrad, mesto neznano kje v Hispaniji, Castrum novum L., Mel., Plin. Novigrad, mesto ob etrurski obali severozahodno od Rima, Castrum Vergium L. Vergijski grad, trdnjava Vergestancev v Hispaniji, Castrum Inui V. Inujev grad (= Castrum O., Sil.), rutulska utrdba v Laciju s Panovim svetiščem (Pan = Inuus); od tod adj. Castrānus 3 kastrski, grajski: rura Mart.

— II. večinoma v pl. castra -ōrum, n

1. tabor, taborišče, ostrog: c. stativa Ci., C. stalni tabor, stanišče, hiberna L. prezimovališče, aestiva T., Suet. poletni tabor, navalia C. ali nautica N. utrjeno pristanišče; za označevanje množine se rabijo distributivni števniki: quinis castris oppidum circumdedit C., inter bina castra Ci.; castra metari S., Hirt. odmeriti, c. facere Ci., C., T. ali ponere L. ali locare, collocare Ci. postaviti tabor, utaboriti se, c. munire C., communire L., erigere T., movere C., L. podreti = umakniti se, naprej se pomakniti, c. movere ex eo loco Ci. ali Arretium versus Ci., c. promovere C. naprej pomakniti se, c. movere retro L. = c. removere L. = c. referre L. nazaj pomakniti se, c. habere Ci. vojskovati se, c. habere contra aliquem C. bojevati se zoper koga, castra castris convertere C. zamenjati; occ.
a) castra T., Suet., popolno castra praetoriana Suet. ali praetoria Plin., Aur., Amm. vojaščina pretorijancev (na severovzhodu Rima pri Nomentanskih vratih).
b) cesarski dvor, dvor(jan)stvo: Iuv., c. stabulariorum Col. stanišče pastirjev. Pren.: militat amans et habet sua castra Cupido O., apum cerea castra V. (o panju), castra avium O. gnezdo.

2. met.
a) vojna, vojskovanje: alicuius castra sequi N. iti s kom v vojno, in castris esse cum aliquo N. spremljati koga v vojnah, castris est vobis utendum, non palaestrā N., in castris usum habere C. imeti mnogo vojnih izkušenj, cedat opinor forum castris, otium militiae Ci., castrisve forove Tib.
b) dan hoda, dnevni hod (marš) (ker se je vojska po vsakem maršu zvečer utaborila): quintis castris Gergoviam pervenit C., secundis castris L., alteris castris Cu. v dveh marših.

3. pren. tabor = stranka, stran: in meis castris praesidiisque Ci., in Epicuri nos castra coniecimus Ci. ep., nil cupientium castra peto H. V naslovih: castrorum filius Suet. eden od nazivov ces. Kaligule, ki je bil rojen in vzgojen v taboru. — Kot nom. propr. Castra Cornēlia (Castra Cornēliāna) Kornelijev Tabor, vrh pri Utiki, ki se je imenoval po Scipionovem taboru: C., L., Mel. Castra Postumiāna Postumijev Tabor, vas v betski Hispaniji: Auct. b. Hisp. Vetera castra (tudi samo Vetera) Staro Taborišče: T.

cloche² [klɔš] féminin zvon, zvonec; steklen zvon, poklopec; ženski klobuk brez krajevcev; argot glava; populaire slab delavec, nesposobnež; adjectif neroden, bedast

cloche d'alarme signalni zvonec
cloche à plongeur potapljaški zvon
coup masculin de cloche udar zvona
métal masculin de cloche zvonovina
son masculin de cloche (figuré, familier) plat zvona
sonneur masculin de cloches zvonar, zvonikar
avoir la cloche fêlée (figuré) ne biti čisto pri pravi (pameti)
je ne l'aurais pas cru si cloche! ne bi si bil mislil, da je tako bedast
déménager à la cloche de bois skrivaj se izseliti
donner le même son de cloche (figuré) isti ton ubrati
fondre la cloche (figuré) vse mostove za seboj podreti
sonner les cloches à quelqu'un (populaire) ostro grajati, ošteti koga, povedati mu svoje mnenje
sonner la grosse cloche vse sile napeti
on ne peut sonner les cloches et aller à la procession nihče ne more služiti dvema gospodarjema
se taper la cloche (populaire) obilno, dobro jesti
qui n'entend qu'une cloche, n'entend qu'un son ne moreš soditi o stvareh, če nisi zaslišal vseh prizadetih

coucher [kuše] verbe transitif položiti v posteljo, dati spat (un enfant otroka); položiti, nagniti; nanesti (plast); v-, zapisati, vknjižiti; verbe intransitif spati, prenočiti, prenočevati

se coucher iti spat, leči (k počitku); skloniti se; zaiti, zahajati; masculin leganje k počitku; ležišče, prenočišče, spanje; astronomie zahod
coucher de soleil, de lune sončni, lunin zahod
aller se coucher iti spat
allez-vous coucher! (familier) pustite me pri miru!
être couché ležati
envoyer coucher quelqu'un poslati koga k vragu
coucher avec quelqu'un (familier) spati, ležati s kom, imeti z njim spolne odnose
coucher sur le carreau (familier) podreti, zrušiti; pobiti
coucher sur la dure na gali zemlji spati
coucher son écriture poševno, ležeče pisati
coucher dans le foin, sous la tente spati v senu, pod šotorom
coucher quelqu'un en joue (po)meriti na koga
coucher quelqu'un sur une liste, dans le testament vpisati koga v seznam, v oporoko kot enega od dedičev
coucher ses remarques par écrit pismeno zabeležiti, napisati svoje opombe
coucher le poil à quelqu'un prilizovati se komu
se coucher comme les poules iti s kurami spat
comme on fait son lit on se couche kakor si boš postlal, tako boš spal

crēdō -ere -didī -ditum (osnovni pomen je srce [= zaupanje] polagati na [v] koga ali kaj, zaupati komu)

I.

1. komu kaj zaupa(va)ti, poveriti (poverjati), preda(ja)ti, izročiti (izročati), v roke da(ja)ti, prepustiti (prepuščati): O., Plin. iun., Iust. idr., alicui id aurum, alicui tutelam Pl., alicui omnem exercitum Ter., cuinam praesidio pecua credemus Corn., cr. alicui omnes res ali res tantas Ci., ut mihi illum honorem non solum datum, sed etiam creditum et commissum putarem Ci., cr. fortunas suas alicuius fidei N., arma militi, alicui imperium L., num puero summum belli, num credere muros (hortati sumus)? V., Aenean credam (quid enim?) fallacibus auris et caelo? V., navis, quae tibi creditum debes Vergilium H., semina sulcis cr. Tib., ea (= semina), quae terrae credimus Col., cr. vela Ionio mari Cl.; pesn.: credere aliquem solo ali terrae Lucan. podreti koga na tla (na zemljo). Včasih s stranskim pomenom molčečnosti = zaupno izročiti (izročati), molčečno zaupa(va)ti: facinus magnum timido pectori Pl., quod erat cerae creditum, iam mihi credis? Pl., alicui cr. verba ali consilia sua omnia Ter., id tibi non credidit Ci., ei arcanos sensus cr. V., illa velut fidis arcana sodalibus olim credebat libris H., alicui tantundem quam sibi cr. Sen. ph. Pogosto refl. se credere alicui ali alicui rei zaupa(va)ti se, izročiti (izročati) se komu, čemu: se Neptuno (pesn. = mari) Pl., se victori Ci., cui se, cui salutem suam crederet Ci., cr. se alicuius tectis Ci., se suaque omnia alienissimis C., Daedalus … praepetibus pinnis ausus se credere caelo V., ausus se credere pugnae V. pogumno spustivši se v boj, te comminus aequo mecum crede solo pugnaeque accinge pedestri V. spusti se z menoj peš v boj, age te procellae crede veloci H., qui perfidis se credidit hostibus H., cr. se caelo Iovique O., se nocti ali se ponto O. upati si v noč (na morje), se publico (na plano) Sen. ph., temere se colloquio, se templi religioni Vell., se ventis Q., se pedibus Sil. (o bežečih), simpliciter se amicis Plin. iun., se fidei medici Iust.; kam? z in in acc.: inque novos soles audent se germina tuto credere V.; pass. (med.): casūs … turbae, quae tecum est credita ponto O. ki si je s teboj upala na morje.

2. occ. denar idr. komu zaupa(va)ti, posoditi (posojati), v najem da(ja)ti, na up da(ja)ti: cr. nemini Ca., quod credidisti, reddo Pl., alicui numquam quicquam cr. nisi si accepto pignore Pl., alicui male cr. Pl., ei nummum nullum credidit Ci., cr. alicui pecuniam (pecunias), grandem pecuniam Ci., pecuniam alicuius fide (na besedo) cr. Ci., cr. alicui aut pecuniam aut beneficia Sen. ph., exegit, quod crediderat Ci., ne, quod crediderat, perderet Ci., pecuniamque sine faenore sineque ulla stipulatione credidit N., cr. populis Ci., talenta Q.; abs.: credendi modum constituere Ci., in dando et credendo procedere longius Ci., cum credebat inductus usuris Ci., emam, aedificabo, credam, exigam Sen. ph. Pogosto v pt. pf.: res creditae zaupano, posojeno blago (= denar), npr.: solutio rerum creditarum Ci., iustitia in rebus creditis fides nominatur Ci., pecunias creditas solvere Ci. ali non solvere C., pecuniam creditam ali argentum creditum solvere L., pecuniae male creditae exactio Sen. ph.; elipt.: certa credita (sc. pecunia) Q.; pren.: quam bonā fide (terra) creditum fenus reddidit Plin. — Od tod subst. pt. pf. crēditum -ī, n kar je bilo komu posojeno, posojilo, dolg, kredit: creditum abiuraverat S., solvere creditum sorte L. plačati dolg z glavnico po odbitih obrestih, solvere creditum fide incolumi ex thesauris Gallicis L., etiam malo (sc. homini = lopovu) reddere creditum Sen. ph., exigere creditum Q., Suet., crediti exactio Mel., cr. iustum L., insolubile Sen. ph., publicum Q.; pren.: ex beneficio creditum facere ali beneficium creditum (predikatni acc.) facere Sen. ph.

II.

1. zaupati komu, čemu, upati na (v) koga, nasloniti se na koga, sloneti na kom, zanesti (zanašati) se na koga, na kaj; z dat. personae ali rei: cr. eorum nemini Ci., neque credit nisi ei, quem fidelem putat Ci., alicui parum ali nimium cr. C., Corn., neque loco neque homini cuiquam satis cr. S., neque mortali cuiquam neque tempori satis cr. S., dubitare, virtuti an fide (dat.) popularium minus crederet S., consules magis non confidere quam non credere suis militibus L. sta zaupala manj srčnosti kakor zvestobi … , praesenti fortunae non cr. L., cr. alicuius fidei Cu., cr. non amicorum fidei, non liberorum pietati Sen. ph., utrumque vitium est, et omnibus credere et nemini Sen. ph., alicui tantum cr., ut … Auct. b. Alx.; pesn.: nimium ne crede dolori V., altae neu crede paludi V., non cr. caelo adventantibus Euris V., equo ne credite Teucri V., hastae credere V., neu struere auderent aciem neu credere campo V. spustiti se v boj na planem, cr. talaribus O. zanašati se na … , credere desine ventis O., ante actis veluti male crederet O.; v pass.: pratensibus optima fungis natura est, aliis male creditur H.; z de: nec de te credam nostris ingrata serenis Val. Fl.; abs.: post amicitiam credendum est, ante amicitiam iudicandum Sen. ph., perditissimi hominis est fallere eum, qui laesus non esset, nisi credidisset Sen. ph.

2. occ.
a) α) komu, čemu verovati, verjeti; z dat. personae: credamus testibus Ci., ubi quis peieraverit, ei credi postea, etiam si per plures deos iuret, non potest Ci., si diceret iuratus, crederes (sc. ei) Ci., ego potissimum Thucydidi credo N., his auctoribus temere credens C., meliori (modrejšemu) credere non vis? H., si Valerio qui credat L., cr. talia deferentibus pueris Cu.; pogosto kot vrinek mihi crede, v pl. mihi credite verjemi(te) mi (moji besedi), poslušajte me (moj nasvet): Sen. ph., Amm., fuit tanti, mihi crede Ci., muta iam istam mentem, mihi crede, oblivisere caedis atque incendiorum Ci., sed, mihi credite, non est iturus (sc. Catilina in exsilium) Ci., „facinus“, inquit, „memorabile fecistis; sed, mihi credite, inchoata vestra gloria nondum perfecta est … “ L., carpe viam, mihi crede, comes H., nec perit in tanto quicquam, mihi credite, mundo O.; redk. obratno crede mihi, credite mihi: Ci. ep., Plin. iun., regia, crede mihi, res est V., namque ego, crede mihi, … te sequerer O., credite mihi, et nos, si viri sumus, a dis adoptabimur Cu., credite mihi, non est turpe misereri Sen. rh.; z dat. rei: fortunatorum promissis miseros credere non oportet Ci., cr. fabulis, somniis Ci., falsis visis non cr. Ci., nos non minimo potissimum numero credidimus L. nismo ravno najmanjšemu številu verovali = nismo imeli ravno najmanjše število za pravo, cr. oculis magis (ali amplius še več Sen. ph.) quam auribus L., cr. lacrimis O., nec vanis credite verbis O., (non) cr. famae Cu., O., cr. talia suadentibus oraculis Cu., rumori Suet.; star. z gen. rei ali causae: nam mihi divini numquam quisquam creduat (gl. opombo), qui … Pl., numquam … mihi quisquam homo mortalis posthac duarum rerum creduit (gl. opombo) Pl.; določilo z de: recte non credis de numero militum Ci. ep., leniter te accusans in eo, quod de me (govoricam o meni) cito credidisses Ci. ep., Dinon historicus, cui nos plurimum de Persicis rebus credimus N., maluit avunculo et Caesari de se quam vitrico credere Vell., de his famae credere Cu., cr. oratori maximo de nomine suae artis Q.; abs.: hae latebrae dulces et, iam si credis, amoenae H., egregium cum me vicinia dicat, non credam? Pers. Pass. brezos.: creditum est aliquando Sardis et fortasse credetur Ci., in quo scelere, etiam cum multae causae … inter se congruere videntur, tamen non temere creditur Ci., ne, quodcumque volet, poscat sibi fabula credi H.; pesn. pass. z osebnim skladom (credor = creditur mihi): ora (Cassandrae) non umquam credita Teucris V. ki jim Tevkri niso nikoli verjeli, certe credemur, ait, si verba sequatur exitus O., vix equidem credar O. komaj se mi bo verjelo, creditus accepit cantatas protinus herbas O. β) sibi credere samemu sebi (svojemu prepričanju) verjeti, sam pri sebi prepričan biti: non satis sibi ipsi credebant Auct. b. Alx., crede nobis, crede tibi Plin. iun., fieri malunt alieni erroris accessio quam sibi credere Min.
b) (z zunanjim obj.) kaj verjeti, kaj (v kaj) verovati, kaj za resnico imeti: quid iam credas? Ter., quod fere libenter homines id quod volunt credunt C., ille lacrimans orare, ne ea crederet S., cr. haec cupidius L., primus est deorum cultus deos credere Sen. ph., hoc nolo mihi credas, sed fideli Vergilio Sen. ph.; posebna rekla (večinoma kot vrinek): crede hoc meae fidei (besedi) Ter., quod quidem magis credo Ci. in to se mi zdi verjetneje, quod et non praedicanti facile equidem crediderim Ci., quod mihi credas velim, hoc mihi velim credas, tudi samo credas mihi velim ali velim mihi credas (sc. hoc) Ci. ep., quis hoc credat, nisi sit pro teste vetustas? O., quod nisi expertus vix credat Vell., quod equidem non temere crediderim Suet. V pass.: res tam scelesta credi non potest Ci., testimonium si diceret, non crederetur Ci., opinio in Sardinia credita Ci., Euander venerabilior divinitate creditā Carmentae matris L. ker se je splošno verovalo (priznavalo) božanstvo … , saepe, quod falso creditum est, veri vicem obtinuit Cu., falsum est, quod vulgo creditur, testamenta hominum speculum esse morum Plin. iun. Določilo s praep.: ne quid de se temere crederent S., licet Thrasymachus quoque idem de actione crediderit Q., Vittelius credidit de perfidia T., facilius de odio creditur T.; potest alio tempore … falsum aliquid pro vero credi S.; z ACI: Plin. iun., Ap., credone tibi hoc nunc, peperisse hanc e Pamphilo? Ter., credo te isto animo venisse Ci., quod vix credendum sit tantas res tam breviter potuisse declarari N., quod civitatem ignobilem atque humilem Eburonum suā sponte populo Romano bellum facere ausam vix erat credendum C., si pleraque dure dicere credit eos H., utinam Indi quoque deum esse me credant Cu.; z odvisnim vprašanjem: vix credere possis, quam sibi non sit amicus H., quam trepide anxieque certaverit, … vix credi potest Suet.; abs. (zunanji obj. se lahko pristavi v mislih): Lucr., audivi et credo (kot odgovor) Ter., credo, satis credo (kot odgovor na željo, ki jo je kdo o kom izrekel) Ter. že verjamem, že dovolj verjamem, imperiti facile ad credendum impelluntur Ci., ita me ad credendum ducit tua oratio Ci. tako me prepričuje tvoj govor, neque id mirandum, si non facile ad credendum adducebatur N., vidit, si quo esset iter facturus pronuntiasset, hostes non credituros N., neque caede vulgatā statim creditum est Suet.
c) verjeti = meniti, misliti, kakega mišljenja biti, imeti koga ali kaj za kaj: timeo, ne aliud credam atque aliud nunties Ter.; s predikatnim acc.: quid eam credis? Pl. kaj misliš (sodiš) o njej? quoscunque moribus aut fortunā novis rebus idoneos credebat S., quae deserta et inhospita tesqua credis, amoena vocat mecum qui sentit H., Scipionem Hannibal … praestantem virum credebat L., se Iovis filium credidit Cu., quos gravissimos sapientiae magistros aetas vetus credidit Q.; v pass. s predikatnim nom.: credi posset Latonia O., male credebar sanguinis auctor ego O., pignora da, per quae tua vera propago credar O., unde origo animi caelestis creditur Q.; pt. pf. v voc.: Rufe, mihi frustra ac nequicquam credite amice (drugi berejo amico) Cat.; z inf.: credit de suo adventu esse auditum N., in rem fore credens universos appellare et cohortari S., credas pluisse (lapidibus) Mel., non amavisse credebant sibi Plin. iun.; z ACI: Pl., Ter. idr., credidit Quinctius eum facta imitaturum Ci., credo ego vos, iudices, mirari, quod ego potissimum surrexerim Ci., cum reliquum exercitum subsequi crederet C., quod deditione factā nostros praesidia deducturos … crediderant C., ceterum credere illum nihil palam ausurum S., Poeno cepisse iam se urbem credente L., caelo tonantem credidimus Iovem regnare H., iurando gratiam Scythas sancire ne credideris Cu.; v pass. z NCI: Mel., Plin. iun. idr., ea (navis) praeter creditur ire Lucr., pro certo creditur (Catilina) necato filio vacuam domum scelestis nuptiis fecisse S., creditur, ex medio quia res arcessit, habere sudoris minimum … comoedia H., huic Epaphus magni genitus de semine tandem creditur esse Iovis O., Antiphon … pro se dixisse optime est creditus Q., aries creditus vexisse Phrixum T. o katerem se je mislilo, da … , illic voluntariā morte interisse creditus T.; pa tudi pass. z ACI: quorum neminem nisi iuvante deo talem fuisse credendum est Ci., creditur Pythagorae auditorem fuisse Numam L., creditum est ceteros veneno aut fame exstinctos (esse) T., numquam credito (absolutni abl.) sine fraude Germanicum interisse T.; abs.: at ego haut credo, sed certo scio Pl., credin' (= credisne)? Ter. meniš? misliš? (dvomeče vprašanje), ut Athenaeus credit (kot vrinek) Q., oppidum adiacet Cherrone, a Diana (sic creditur) conditum Mel.

3. Rekla:
a) credo (večinoma kot vrinek) kot subjektiven, pogosto ironičen izraz govornikovega mnenja, menim, mislim, menil bi, mislil bi, sumil bi, menda, pač: credo, misericors est Pl., Mulciber, credo, arma fecit Pl., si te iam, Catilina, comprehendi, si interfici iussero, credo, erit verendum mihi, ne non … Ci., quaerendum, credo, est, Heius num aes alienum habuerit Ci., quod Pompeius insidias timens, credo, … munitionibus appropinquare aliquamdiu non audebat C., quo maiorem, credo, licentiam habeant, qui peccare conentur C., credo, falsa existimans ea, quae de inferis memorantur S., a bello, credo, quod deinde gessit, appellatum L., evasti (= evasisti): credo, metues doctusque cavebis H. (prim. H. Sat. II, 2, 90), at, credo, mea numina tandem fessa iacent V., quisquis es, haud, credo, invisus caelestibus V., iam Thessali equites et Acarnanes Aetolique, … fundis, credo, et hastis igne duratis repellentur? Cu.
b) crederes (nekakšen porek irealnega pogojnega stavka) menil (mislil) bi bil, utegnil bi bil meniti (misliti), namreč: „ko bi bil videl“, 'ko bi bil mogel videti': Q., maestique — crederes victos — … redeunt in castra L., crederes Alexandrum … flere Cu., signum datum crederes Cu.

Opomba: Star. cj. ali opt. pr. creduam, creduas, creduat ali creduis, creduit, creduint: Pl.

crouler [krule] verbe intransitif (z)rušiti se, sesesti se, sesuti se, podirati se; razpadati, razpasti; zgruditi se

cette maison croule ta hiša razpada
la salle croule sous les applaudissements (figuré) dvorana se maje od aplavza
faire crouler un projet uničiti, podreti načrt
se laisser crouler à terre zrušiti se na tla

démonter [-mɔ̃te] verbe transitif razdreti, narazen vzeti, razstaviti na sestavne dele, demontirati; vreči (jezdeca) s sedla; odstaviti; zrušiti; militaire vreči iz borbe, iz stroja, onesposobiti za borbo; figuré zmesti, zbegati, spraviti iz ravnotežja

se démonter iti narazen; figuré zmesti se
démonter une tente, une pendule podreti šotor, razstaviti (stensko) uro
démonter un pneu sneti pnevmatiko
démonter l'orateur zmesti govornika

désagréger [-greže] verbe transitif razkrojiti; raztopiti; razstaviti; uničiti

se désagréger razpasti, zrušiti se, podreti se