Franja

járem (-rma) m

1. giogo; ekst. giogo (coppia di buoi aggiogati)

2. pren. giogo, servitù;
ječati pod jarmom gemere sotto il giogo
rešiti se tujega jarma scuotere il giogo straniero
zakonski jarem giogo maritale, matrimonio

3. (drog za prenašanje bremena) giogo

4. teh. (kratek močen prečni nosilec) traversa; avt. asse della ruota

5. (gibljivi del jarmenika) telaio; (oglat okvir pri ročni žagi) telaio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
agr. čelni jarem giogo frontale
navt. krmilni jarem giogo del timone

ječáti (-ím) imperf.

1. lamentarsi, gemere

2. pren. (trpeti) gemere, soffrire:
ječati pod tujim jarmom gemere sotto il giogo straniero

jelka samostalnik
1. Abies (drevo) ▸ jegenyefenyőPovezane iztočnice: bela jelka, fraserjeva jelka, kavkaška jelka, korejska jelka, navadna jelka, orjaška jelka

2. (novoletna jelka) ▸ fenyőDecembra težko pričakujejo, da jim Božiček pod jelko pusti darila. ▸ Decemberben alig várjuk, hogy a Jézuska a fenyőfa alá tegye az ajándékokat.
Povezane iztočnice: božična jelka, novoletna jelka, umetna jelka

jerobstv|o [é] srednji spol (-a …) figurativno die Bevormundung, die Gängelung
figurativno držati pod jerobstvom bevormunden

kaj¹ (česa) vprašalni zaimek was
brez česa ohne was
čez kaj über was, worüber
do česa woran
iz česa woraus
k čemu wozu
med kaj/čim worunter
mimo česa woneben
na kaj/čem worauf, woran
nad kaj/čim worüber
namesto česa anstatt (von) was
o čem worüber
ob čem woran
od česa wovon, worab
okoli česa worum
po čem wonach, wodurch
pod kaj/čim worunter
poleg česa woneben
pred kaj/čim wovor
pri čem wobei, woran
proti čemu wogegen
skoz/skozi kaj wodurch
s česa wovon
s čim womit
v kaj/čem worin
za kaj wofür, wozu
za čim wonach, wohinter
|
kaj je to? Was ist das?
kaj neki je to? Was ist das denn?
Za kaj gre? Was ist los?
kaj pa, če …? Aber was, wenn …?
kaj pa morem (za to)? Was kann ich dafür?
kaj vse ve! Was er alles weiß!
… s čim se hvali!? … wessen er sich rühmt!?
kaj takega! Sachen gibt's!

Kajmanski jarek stalna zveza
geologija (globokomorski jarek) ▸ Kajmán-árok
Najgloblja točka morja je Kajmanski jarek med Kajmanskimi otoki in Jamajko, ki leži 7686 m pod morsko gladino. ▸ A tenger legmélyebb pontja a Kajmán-árok, a Kajmán-szigetek és Jamaica között, 7686 méterrel (25217 lábbal) a tengerszint alatt.

kakó adv.

1. (izraža vprašanje po načinu dejanja, stanja) come:
kako ti je ime? come ti chiami?

2. (izraža vprašanje po stopnji povedanega) come; quanto:
kako dolgo si že tukaj? quanto (tempo) aspetti? da quando sei qua?
kako ti je ugajal film? (come) ti è piaciuto il film?

3. (v vezniški rabi, v pripovednih odvisnikih z glagoli zaznavanja) come; quanto:
videl sem, kako je padel pod avto ho visto come è stato investito dall'auto
ne zaveda se, kako hudo je bolan non si rende conto di come è malato

4. (izraža veliko mero povedanega, začudenje, zavrnitev) quanto; come; che:
kako čudovit pogled che bella veduta!
kako se mi smili quanto mi fa pena
kako si upaš priti sem come osi venire qua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vse bi šlo kako, če bi le otrok bil zdrav tutto sarebbe, diciamo, a posto, se il bambino fosse sano
pog. kako je zunaj, ali še dežuje? fuori com'è il tempo? piove ancora?
bil je, kako bi rekel, malo neroden è stato, come dire, un po' maldestro
si zadovoljen? Kako da ne contento? Come no

kap¹ moški spol (-a …) gradbeništvo, arhitektura die Traufe, Dachtraufe
figurativno priti z dežja pod kap vom Regen in die Traufe kommen

káp¹ -a watershoot; drip; (odtočni strešni žleb) eaves pl

z dežja pod káp, -a iti (pasti, skočiti) to jump (to leap, to fall) out of the frying-pan into the fire

káp¹ (kapa) gouttière ženski spol , chéneau moški spol ; (napušč) corniche ženski spol , saillie ženski spol

priti z dežja pod kap aller de mal en pis, tomber de Charybde en Scylla

káp (-a) m

1. linea di gronda

2. cornicione; pren.
postaviti pijanca pod kap buttar fuori l'ubriaco
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace

káp² gotera f ; (strešna) alero m

priti z dežja pod kap (fig) fam salir de Málaga y entrar en Malagón; salir de Guatemala y meterse en Guatepor

kap|a¹ ženski spol (-e …)

1. pokrivalo: die Mütze, -mütze, die Kappe, -kappe, die Haube, -haube (debela volnena Pudelmütze, jahalna Reitkappe, iz medvedjega krzna Bärenmütze, s ščitkom Schildmütze, Schirmmütze, kopalna Badehaube, Badekappe, krznena Pelzkappe, kuharska Kochmütze, mornarska Matrosenmütze, norčevska Schellenkappe, škofovska Bischofsmütze)

2. tehnika, gradbeništvo, arhitektura die Kappe, -kappe (dimniška Saugkappe, Schornsteinkappe, gumijasta kopitna Gummikolbenkappe, elektrika varovalke Schraubkappe, geografija meglena/oblačna Nebelkappe, Dunstkappe); tehnika, geografija die -haube (propelerja Propellerhaube, snežena Schneehaube, sušilna Trockenhaube)

3. živalstvo, zoologija Calyptraea: die Mützenschnecke
živalstvo, zoologija kitajska kapa Chinesische Mütze

4.
s kapo na glavi bemützt
figurativno kapo dol! Hut ab!
imeti ga pod kapo einen unter der Mütze haben, einen in der Krone haben

kápa cap; bonnet; hood

kápe dol! caps off!
ima ga pošteno pod kápo (figurativno) he is drunk
ima ga malo pod kápo he is tipsy (ali fuddled)

kápa bonnet moški spol , calot moški spol , calotte ženski spol ; (baskovska) béret moški spol basque

kapa s ščitnikom casquette ženski spol
škofovska kapa mitre ženski spol
sušilna kapa casque moški spol de séchage
pod kapo ga imeti être gris (ali éméché), avoir bu un coup; (tehnika) chape ženski spol, couvercle moški spol, enveloppe ženski spol

kápa (-e) f

1. berretto; copricapo; cuffia:
krznena, žametna kapa berretto di pelliccia, di velluto
kapa s ščitom berretto con visiera
plavalna kapa cuffia da bagno
kuharska kapa berretto, berrettone da cuoco
rel. škofovska kapa berretto vescovile
voj. vojaška kapa berretto militare, bustina
pog. pren. imeti ga pod kapo essere brillo

2. (kapi podobna priprava) avt.
razdelilna kapa calotta dello spinterogeno
sušilna kapa kozm. cuffia asciugacapelli

kápa gorra f

kapa s ščitnikom gorra con visera
baskovska kapa boina f; (kapuca) capucha f
pod kapo ga imeti (fig) estar achispado (ali alegre ali calamocano)

kar¹ (česar) oziralni zaimek was
brez česar ohne was
čez kar über was, worüber
do česar woran
iz česar woraus
k čemur wozu
med kar/čimer worunter
mimo česar woneben
na kar/čemer worauf, woran
nad kar/čimer worüber
namesto česar anstatt von was
o čemer worüber
ob čemer woran
od česar wovon, worab
okoli česar worum
po čemer wonach, wodurch
pod kar/čimer worunter
poleg česar woneben
pred kar/čimer wovor
pri čemer wobei, woran
proti čemur wogegen
skoz/skozi kar wodurch
s česar wovon
s čimer womit
v kar/čemer worin
za kar wofür, wozu
za čimer wonach, wohinter
kar že (karkoli) was immer
|
figurativno je, kar je es ist eben so; es ist nicht zu ändern
kar je, to je daran ist nicht zu rütteln
kar bo, bo es bleibt nur abzuwarten, jetzt nimmt das Geschehen seinen Lauf; schau'n wir mal

katakombe samostalnik
(podzemno pokopališče) ▸ katakombákV Rimu so 31. maja 1578 po naključju odkrili katakombe, ki so bile od 10. stoletja popolnoma pozabljene. ▸ Rómában 1578. május 31-én véletlenül fedezték fel azokat a katakombákat, amelyek a 10. század óta teljesen feledésbe merültek.
Trenutno je na mestnem območju Rima javno dostopnih pet katakomb, ki so svoje odpiralne čase tako dobro uskladile druga z drugo, da lahko ves svoj dopust preživite pod zemljo. ▸ Róma városában jelenleg öt katakomba látogatható a nagyközönség számára, amelyek nyitvatartási idejét annyira összehangolták, hogy akár az egész vakációt a föld alatt lehet tölteni.

kazáti mostrar; enseñar; hacer ver

kazati na kaj indicar a/c; (o termometru) marcar; (o uri) señalar; (predvajati film) proyectar
kazati proti severu señalar hacia el norte
s prstom kazati na koga señalar a alg con el dedo (tudi fig)
kot vse kaže según las aparencias, a lo que parece
kot zdaj kaže tal como están (ali se presentan) las cosas
na dež kaže amenaza lluvia; parece que va a llover
barometer kaže na dež el barómetro señala (ali anuncia) lluvia
termometer kaže 5° pod ničlo el termómetro marca (ali señala) 5 grados bajo cero
setev dobro kaže la sementera presenta buen aspecto
kazati zobe (o psu) regañar los dientes
slabo kazati (fig) salir mal, fracasar
dobro (slabo) kaže zanj tiene halagüeñas (malas) perspectivas
ne kazati nevolje poner a mal tiempo buena cara
kazati se mostrarse (prijaznega amable)