Franja

Zadetki iskanja

  • partaccia f (pl. -ce)

    1. slabš. od ➞ parte

    2. grda vloga

    3. huda graja:
    fare una partaccia a qcn. koga pošteno ošteti

    4. blamaža:
    fare una partaccia blamirati se, osmešiti se
  • pelo m

    1. dlaka, kocina:
    i peli della barba kocine na bradi
    andare a pelo biti po želji
    avere il pelo al cuore biti brezsrčen, neusmiljen
    cavalcare a pelo jezditi brez sedla
    cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu, dlakocepiti
    di primo pelo pren. golobrad, mlečnozob
    fare il pelo e il contropelo (a) pren. koga opravljati, neusmiljeno napadati
    lasciarci il pelo pren. kaj drago plačati
    levare il pelo (a) koga pošteno našeškati, okregati
    lisciare il pelo (a) komu se prilizovati, laskati; koga pošteno prebunkati
    non avere peli sulla lingua pren. biti brez dlake na jeziku
    non torcere un pelo a qcn. pren. ne skriviti komu lasu

    2. tekstil odstrižki (svileni, volneni)
    cotone in pelo mikan bombaž

    3. puh

    4. krzno

    5. površina:
    il pelo dell'acqua površina vode

    6. (tenka) razpoka

    7. pren. las:
    c'è mancato un pelo che cadessi za las je manjkalo, pa bi padel
    essere a un pelo da biti na tem, da
    PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, a narave nikdar
  • per-duellis -is, m (per in duellum, star. = bellum)

    1. pošteno, v poštenem spopadu (vojskujoč se) sovražnik: Acc. ap. Non., Enn. ap. Varr., Pl., L., Varr., T., Plin., Macr., Amm., quos nos hostes vocamus, veteres perduelles vocabant, cum quibus bellum esset G., perduellis hostis vocatur leniore verbo; nam hostis quondam peregrinus dicebatur Ci.

    2. metaf. zasebni sovražnik, nasprotnik: Pl.

    Opomba: Sinkop. gen. pl. perduellum: Acc. ap. Non.
  • pīgmentum -ī, n (pingere)

    1. barvilo, barva, pigment: aspersa temere pigmenta in tabula Ci., pigmentum fervens Plin., discordes pigmentorum colores Ap.; šalj.: aliquem pingere pigmentis ulmeis Pl. pošteno pretepsti koga; occ. lepotilo (za obraz), lepotilno sredstvo, ličilo, šminka: Plin.

    2. pren. lepotilo, lepotilno sredstvo, šminka (v govoru): Fr., sententiae sine pigmentis fucoque puerili Ci., pigmenta Aristotelia Ci. ep.

    3. dišava, dišavina, balzam, začimba, zelišče; špecerija; živila, jestvine: Macr., Ap., Plin. Val., Vulg.
  • plain1 [pléin] pridevnik (plainly prislov)
    preprost, enostaven, navaden; brez okraskov, preprost (soba itd.); nevzorčast, enobarven (blago); črno-bel (fotografija, risba); nemikaven, neprivlačen, neuglajen (obraz, dekle); jasen, razumljiv, nedvoumen, brez ovinkov (pogovor), očiten, razločen; nerazredčen (alkohol); odkrit, pošten; srednji, nepomemben, povprečen
    metalurgija nelegiran (npr. jeklo); raven, plosk (dežela)
    figurativno gol, čist (nesmisel)

    plain clothes civilna obleka
    plain cooking domača kuhinja
    plain card navadna karta (razen kralja, dame in fanta)
    plain fare domača hrana
    as plain as plain can be; ali as plain as the nose on one's face; ali plain as a pikestaff; ali as plain as point jasno kot beli dan
    plain dealer poštenjak, odkrit človek
    plain dealing odkritost, iskrenost, pošteno trgovanje
    plain knitting gladko pletenje (same desne)
    in plain English; ali in plain language brez ovinkov, naravnost (povedati)
    plain living preprost način življenja
    plain paper nečrtan papir
    plain sewing bela vezenina, šivanje belega perila
    plain speaking odkrito govorjenje
    plain truth čista resnica
    to be plain with naravnost komu povedati
  • plâtre [plɑtrə] masculin (žgan) mavec, gips, sadra; izdelek iz mavca, mavčni odlitek, kip iz mavca; familier bela šminka; vulgairement denar; pluriel štuk

    de plâtre (figuré) glinast, votel, šibek
    battre comme plâtre pošteno pretepsti
    essuyer les plâtres kot prvi stanovati v novem stanovanju
    être dans le plâtre biti v mavcu
    mettre un bras cassé dans le plâtre (médecine) dati zlomljeno roko v mavec
  • play1 [pléi] samostalnik
    igra (na srečo, za stavo, za zabavo, športna), zabava, šala; igranje, kvartanje, poteza (pri šahu)
    figurativno igra (besed, barv, valov, žarkov itd.)
    gledališče gledališka igra, predstava
    glasba igranje, predvajanje, glasbeno delo; spretno ravnanje s čim (običajno v sestavljenkah npr. swordplay)
    delovanje, dejavnost, torišče
    tehnično toleranca
    figurativno svoboda gibanja
    ameriško, sleng manever, (zvijačen) poskus za dosego česa
    ameriško, sleng publiciteta, poznanost, propaganda

    at the play v gledališču
    to be at play igrati se
    to bring (ali call, put) into play spraviti v pogon, izkoristiti
    to come into play začeti delati, stopiti v akcijo
    child's play otročarija, igračkanje
    fair play pošteno ravnanje
    foul play nepošteno ravnanje
    in full play v polnem teku, v polnem pogonu
    to give free play to one's fancy dati domišljiji prosto pot
    to give the rope more play zrahljati vrv
    as good as a play zelo zabavno in zanimivo
    grandstand play razkazovanje
    figurativno to hold in play zaposliti (koga s čim)
    high play kvartanje za debel denar
    in play še v igri (kvartanje), za šalo
    it is your play ti imaš potezo (šah), ti igraš (karte)
    out of play ne več v igri (kvartanje)
    lively play of fantasy živahna domišljija
    to make play imeti uspeh; utruditi preganjalce (pri lovu)
    to make a play for potegovati se za naklonjenost
    to make play with postavljati se, bahati se
    that was pretty play to je bilo dobro (zaigrano)
    a play on words besedna igra
  • play2 [pléi]

    1. neprehodni glagol
    igrati (for za)
    šaliti se, zabavati se, igračkati se; začeti igrati (karte), napraviti potezo, biti na potezi (šah); poigravati se (barve, valovi, žarki itd.); streljati (top), brizgati (vodomet), sijati
    tehnično imeti prostor za gibanje, imeti toleranco, premikati se (bat), biti v pogonu; biti primeren za igro (igrišče)

    2. prehodni glagol
    gledališče igrati, uprizoriti
    šport nastopiti, igrati proti, sprejeti igralca v moštvo; uperiti (žaromet, luč, vodni curek) na koga; ustreliti (iz topa)
    tehnično spraviti v pogon, upravljati (stroj), obvladati

    to play along with sodelovati, v en rog trobiti s kom
    to play it cagey biti previden, omahovati
    figurativno to play both ends against the middle previdno, rafinirano ravnati
    to play ball with s.o. pošteno postopati s kom
    to play booty prevarati
    figurativno to play one's cards well (badly) (ne)spretno manevrirati
    to play s.o. dirt izigrati koga
    to play the devil (ali deuce) with prekrižati komu račune
    to play by ear igrati po posluhu
    to play fair (foul) pošteno (nepošteno) ravnati
    to play s.o. false izdati koga
    to play the fool zganjati neumnosti
    to play a fish utruditi ribo na trnku
    to play fast and loose with zlorabljati koga
    to play the game držati se pravil, pošteno ravnati
    to play to the gallery šopiriti se pred javnostjo
    to play guns on obstreljevati
    to play into s.o.'s hands koristiti drugemu, pomagati komu
    to play one's hand for all it is worth izrabiti vsako priliko, uveljaviti vse svoje zmožnosti
    to play the knave varati
    to play a good knife and fork jesti z apetitom
    to play the horses staviti na konjskih dirkah
    to play for love igrati za zabavo ne za denar
    sleng to play it (low) on izigrati koga, zlorabiti
    to play a joke (ali prank, trick) on potegniti koga za nos
    to play the races staviti na konjskih dirkah
    to play a part igrati vlogo, pretvarjati se
    to play possum hliniti spanje
    to play upon the square pošteno ravnati
    to play safe previdno ravnati, ne tvegati
    to play second fiddle imeti podrejen položaj
    to play a good stick dobro sabljati
    to play for time zavlačevati, poskušati pridobiti na času
    to play truant (ali hooky) neopravičeno izostati od pouka
    to play s.o. a mean trick prevarati koga
    to play tricks with nagajati
    to play (up)on igrati na, figurativno izrabljati koga
    to play (up)on words zbijati šale, igrati se z besedami
    to play with igrati se s, z; lahkomiselno ravnati s
  • polomíti (-lómim)

    A) perf. ➞ lomiti

    1. rompere, spezzare; abbattere; guastare, scassare:
    sneg je polomil veje la neve ha spezzato i rami
    polomiti uro guastare l'orologio, rompere l'orologio

    2. polomiti ga, jo pog. far fiasco, far cilecca, far male; sbagliare:
    pošteno ga je polomil ha sbagliato di grosso
    polomil si jo, da jih nisi povabil hai fatto male a non invitarli

    B) polomíti se (-lómim se) perf. refl. rompersi, spezzarsi; scassarsi

    C) polomíti si (-lómim si) perf. refl. rompersi, spaccarsi:
    sovražnik si bo polomil zobe il nemico si romperà i denti, verrà sconfitto
  • poprijéti

    pošteno poprijéti za delo to go (ali to set) to work with a will; to launch out (into)
  • pórcija porcijón portion; (jedi) helping; deal

    pórcija, porcijón pudinga a portion of pudding
    tri pórcije mesa in sočivja three helpings of meat and vegetables
    imeti pošteno pórcijo... (figurativno) to have a good deal of..., pogovorno a bellyful of...
  • portar prinesti (o psu)

    portarse obnašati se, vesti se
    portarse bien pošteno ravnati, spodoben biti, ustrežljiv biti (con do); pokazati se, izkazati se
  • posvétiti (-im)

    A) perf. tr. ➞ svetiti

    1. risplendere, splendere, brillare; far luce:
    pren. posvetil je dan si è fatto giorno
    posveti mu po stopnicah! fagli luce sulle scale!

    2. pren. respingere, ricacciare, rintuzzare; far vedere:
    pošteno mu bom posvetil! glielo faccio vedere io!

    B) posvétiti se (-im se) perf. impers. pren. capire, intendere, intuire:
    ni se mu hotelo posvetiti non riusciva a capire
  • pošten [ê] (-a, -o)

    1. ehrlich (skrajno grundehrlich), anständig (zelo hochanständig, grundanständig)
    imeti poštene namene es ehrlich meinen

    2. (častit) ehrenhaft, redlich, achtbar, rechtschaffen

    3. (odkrit) aufrichtig; (pokončen, neustrašen) gerade, aufrecht

    4. figurativno (temeljit, velik) ordentlich, anständig
    | ➞ → pošteno
  • poštèn2 honest; fair, upright; square; straightforward; hono(u)rable

    vseskozi poštèn thoroughly honest
    poštèno jih komu povedati (figurativno) to give someone the rough side of one's tongue
  • poštèn honnête, intègre, probe, loyal, honorable, brave, droit

    pošteno honnêtement, loyalement; figurativno fortement, (en tout bien et) en tout honneur, droitement, en (bonne) conscience
    pošten človek homme droit
    pošten nasprotnik adversaire loyal
    pošten trgovec commerçant moški spol honnête
    pošteno biti lačen (familiarno) avoir l'estomac (ali le ventre) creux
    pošteno ga piti boire sec
    pošteno se razburiti se mettre dans tous ses états
    pošteno živeti (figurativno) rester dans le droit chemin
    biti pošten (figurativno) marcher droit
    čisto pošteno la main sur la conscience
  • poštèn (-êna -o) adj.

    1. onesto, probo, perbene (tudi iron.), dabbene, integro, retto;
    pošten in delaven človek un uomo onesto e laborioso

    2. giusto, decoroso, accettabile; corretto:
    poštena igra gioco corretto
    za pošteno delo pošteno plačilo una giusta mercede per un onesto lavoro

    3. leale, retto, buono:
    pošteni nameni intenzioni buone, leali; intenzioni, oneste

    4. pren. (ki se pojavlja v veliki obliki) forte, grave, bello, grande:
    staknil je pošten prehlad si è buscato un forte raffreddore
    dobil je pošteno vsoto denarja si è preso un bel gruzzolo
    dal mu je pošteno klofuto gli affibbiò un forte scapaccione

    5. pren. (ustrezen, primeren) adeguato, adatto, decente, presentabile:
    nima niti poštenih čevljev non ha nemmeno un paio di scarpe decenti
  • poštèn2 honrado; probo; leal; recto

    pošteno se truditi esforzarse de buena fe
  • pót1 way, (steza) path, footpath, trail; (cesta) road, street; (utrta) track, walk; (planeta) orbit, course; (smer) route, course; (potovanje) (splošno) travel, (peš) march, (po kopnem) journey, trip, (po morju) voyage, crossing, passage

    prepovedana pót! no thoroughfare!, (čez tuje zemljišče) trespassers will be prosecuted!, no trespassing!, keep out, private!
    srečno pót! a pleasant journey!, arhaično God speed you!, (ironično, neprijetnemu gostu) good riddance
    to pót (tokrat) this time
    vsaki pót each time
    božja pót (romanje) pilgrimage
    pót nazaj return journey, pogovorno the way back
    pót domov homeward journey, journey home, pogovorno the way home
    pót po morju voyage
    javna pót public road
    jahalna, jezdna pót bridle path
    gozdna pót forest road
    križev pót religija Way of the Cross, figurativno via dolorosa
    prečna pót crossroad
    neravna pót bumpy road
    neutrjena pót gravel road
    shojena pót beaten track
    trnova pót thorny path
    vodna pót waterway
    vozna pót carttrack, cart-road
    uporabna pót serviceable road, thoroughfare
    zaprta pót closed path (ali way)
    ob póti by the roadside
    preko póti over the way, across the road
    na pol póta halfway, midway
    po mirni, prijateljski póti in a friendly manner, amicably
    na vsej póti od... all the way from...
    biti na napačni póti to be on the wrong road ali track, to lose one's way
    biti na slabi póti (figurativno) to lead a wicked life
    biti na póti (potovanju) to travel, to journey, (poslovno) to be on te road
    biti na dobri póti (do uspeha) to be well on the road (to success), (o stvari) to be working out well
    ta pót je neprehodna, nemogoča this road is impassable, there is no through road
    biti sredi póti to be halfway on one's journey
    biti na najlepši póti, da... to be well on the way to...
    utreti pót za... to pave the way for...
    otrok je na póti (figurativno) there is a baby on the way
    njen je na póti (= noseča je) she is expecting (a child), she is with child, pogovorno she is in the family way
    biti komu na póti to be in someone's way, to stand in someone's light
    on mi je na póti he is in my way
    pót je prosta the way is clear (za koga for someone)
    on je na póti v X. he is on his way to X.
    biti na pravi póti to be on the right track, pogovorno to be on the ball
    iti po (isti) póti nazaj to turn back
    iti komu s póti to get out of someone's way (ali to shun someone, avoid someone)
    iti rakovo pót to go backward
    iti svojo pót to go one's own way
    iti na pót to set out (ali forth, off) (on one's way), to embark upon a journey, to start out, (v tujino) to go abroad; to be bound for
    iti po najkrajši póti v... to make a bee-line...
    šli so vsak svojo pót they went their respective ways
    krčiti si, utirati si pót to cut (ali to carve) one's way, to plough one's way through, to remove obstacles
    napraviti pót komu to make way for someone
    narediti, utreti pót (figurativno) to pave the way, to blaze a trail, to be a pioneer ali trailblazer
    s silo si napraviti pót to force (ali to fight) one's way
    kazati, voditi pót to lead the way
    polena komu na pót metati (figurativno) to place difficulties in someone's way
    našel bom sredstva in póti I shall find ways and means
    izgubiti (najti) pót to lose (to find) one's way
    pót si prihraniti (figurativno) to save shoe leather
    napravite prosto pót! make way!
    moramo pustiti, da gre stvar svojo pót we must let matters take their course
    dobro poznati pót to know every bump (ali twist and turn) in the road
    priti pol póti komu naproti to meet someone halfway
    spraviti koga s póti (figurativno, na oni svet) to kill, (žargon) to bump someone off
    utreti si pót skozi... to force one's way through (robidje the brambles)
    ustaviti se na pol póta to stop halfway
    vprašati za pót to ask one's way
    vrniti se po isti póti nazaj (obrniti se) to retrace one's steps
    pošteno (krepko) vzeti pót pod noge to put one's best foot forward
    zaiti na krivo pót to take the wrong road ali path ali turning
  • potem [é]

    1. (pozneje) später; (zatem) nachher, hinterher; danach; (nato) dann (in potem und dann, potem pa dann, dann aber), darauf, in der Folgezeit; (dalje) weiter, ferner

    2.
    potem, ko nachdem, nach (potem, ko doseže 65. leto nach Erreichung des 65. Lebensjahres)

    3. (tedaj) denn (če …, kako naj potem …? wenn …, wie soll man denn …?, če že, potem pošteno wenn schon denn schon, wennschon, dennschon); posledično: dann (če sam ne …, potem wenn du allein nicht …, dann)
    potem pa kar! na dann/denn!

    4. (torej) also

    5.
    in kaj potem? na und?
    in kaj potem, če je/ni …? und was (dann), wenn …?