Franja

nóč noche f

lahko noč! ¡buenas noches!
čez noč durante la noche
(kar) čez noč (= kmalu in nenadoma) de la noche a la mañana
sredi noči en plena noche
noč je es de noche
noč se dela anochece; comienza a anochecer; está anocheciendo
prebedeti noč pasar la noche en vela
noč in dan día y noche
noč brez spanja noche sin dormir, noche en vela, fam noche toledana
vso noč ne moči spati no poder dormir en toda la noche
vso noč ne zatisniti očesa fam no pegar los ojos en toda la noche
biti vso noč pokonci (na nogah) pasar la noche en pie (ali sin acostarse)
prebiti noč v ... pernoctar (ali pasar la noche) en...
ob nastopu noči a la entrada de la noche, al cerrar la noche
želeti komu prijetno noč desear a alg (que pase) una buena noche
prejšnja noč la noche de la víspera
mesečna noč noche de luna
šentjernejska noč noche de San Bartolomé
silvestrska noč noche f vieja
božična (sveta) noč (rel) Nochebuena f
velika noč (rel) Pascua f (florida ali de Resurrección)

non avv.

1. ne:
non ci vado ne grem; (poudarjeno z nikalnim zaimkom)
non c'è nessuno nikogar ni; (poudarjeno skupaj z affatto, mica, punto)
non ci credo mica ne verjamem
che è, che non è nenadoma, kdove kako
in men che non si dica v trenutku
non c'è di che! prosim!, ni za kaj

2. ne (v protivnih izrazih, disjunktivnih stavkih):
lei non tu ona, ne ti
gli piaccia o non če mu je všeč ali ne

3. knjižno ne... niti

4. ne (v retoričnih vprašanjih):
ho ragione io, non è vero? imam prav, ali ne?

5. (v pleonastični rabi)
non appena mi vide, mi corse incontro brž ko me je videl, mi je stekel naproti
non posso fare a meno di osservare che moram pripomniti, da
per poco non cadevo skoraj bi padel

6. (zanika samostalnik, pridevnik, prislov, pred katerim je)
non altrimenti che tako kot
non che ne zato, ker:
non che sia stupido, ma è poco serio ne pravim, da je neumen, a je neresen
non tutti sono d'accordo ne strinjajo se vsi

obstáti² (obstanem) (ustaviti se) to stop; to halt, to make a halt; to be brought to a standstill

nenadoma obstáti, obstáti kot ukopan to stop dead, to stop short

Octāvius 3 (octāvus) Oktávij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik v 2. punski vojni, pretor na Sardiniji l. 205: L.

2. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik ladjevja v vojni proti Perzeju l. 168 (Perzeja je ujel na Samotraki), l. 165 konzul, umorjen l. 162 v Laodikeji: L., Ci.

3. Cn. Octavius Gnej Oktavij, l. 87 konzul skupaj s svojim političnim nasprotnikom Cino, v času Sulove odsotnosti vodja optimatov: Ci., Vell.

4. M. Octavius Mark Oktavij; kot ljudski tribun je dosegel, da je prišlo do spremembe Sempronijevega žitnega zakona: Ci.

5. M. Octavius Mark Oktavij, edil l. 50, v državljanski vojni Pompejev privrženec: C., Auct. b. Alx.

6. C. Octavius Gaj Oktavij; l. 62 je uničil ostanke po Italiji potikajoče se Katilinove vojske in se zmagovito bojeval s Tračani. Ob vrnitvi iz svoje province Makedonije je nenadoma umrl v Noli l. 58: Ci. ep., Vell., Suet.

7. C. Octavius Gaj Oktavij, sin prejšnjega, kot Cezarjev posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan, pozneje kot cesar imenovan Augustus Avgust, roj. l. 63, umrl l. 14 po Kr. v Noli: Ci., T., Vell., Suet., Fl. idr.

8. O. Mūsa Oktavij Muza, zgodovinopisec za časa: H.

9. Octāvia Oktavija (da jo ločimo od njene starejše istoimen(sk)e sestre, imenovana minor mlajša), Avgustova sestra, omožena najprej z Gajem Marcelom, potem z Markom Antonijem, ki se je od nje ločil l. 32. Zaradi kreposti, zvestobe in lepote je bila zelo spoštovana in je veljala za vzor rimske žene. Umrla je l. 11, ob njeni smrti pa je zavladalo splošno žalovanje: Suet., Vell.

10. Octāvia Oktavija, Klavdijeva in Mesalinina hči, l. 52 po Kr. omožena z Neronom, ki pa jo je kmalu zavrgel in jo dal naposled celo umoriti: T. idr. — Kot adj. Oktávijev: gens Suet., Aur. — Od tod adj. Octāviānus 3 Oktávijev, oktávijski: milites C., naves Auct. b. Alx., bellum Ci. vojna Gneja Oktavija s Cino; kot subst. Octāviānus -ī, m Oktaviján, priimek poznejšega cesarja Avgusta, ki ga je Julij Cezar posinovil iz Oktavijevega rodu: Ci. ep., T.

odvrátnost répugnance ženski spol , degoût moški spol ; nausée ženski spol , écœurement moški spol

nenadoma je začutila silno odvratnost do njega tout à coup elle ressentit une forte aversion à son égard

of [əv] predlog

1.
od (north of)

2.
genetiv (the master of the house)

3.
apozicija (the City of London, the month of May)

4.
(poreklo, izvor) od, iz, genetiv (of good family, Mr. Smith of London)

5.
(vzrok, posledica) zaradi, od, na (to die of hunger, to be ashamed of s.th., proud of)

6.
(snov, material) od, iz (made of steel, a dress of silk)

7.
(lastnost) s, z (a man of courage, a man of no importance, a fool of a man)

8.
(avtorstvo, način) od, svojilni pridevnik (the works of Byron, of o.s. sam od sebe)

9.
(mera) genetiv (two feet of snow, a glass of wine)

10.
o (talk of peace, news of success)

11.
(čas) večinom genetiv, od (of an evening, of late years, your letter of March)

12. ameriško
pogovorno pred, do (ten minutes of three)

13.

Razno:

to be quick of eye hitro in dobro zapažati
nimble of foot lahkonog
of old že zdavnaj
of late v zadnjem času nedavno
of course seveda, se razume
in case of v slučaju
you of all prav ti
of age polnoleten
by means of s pomočjo
for the sake of; ali in (ali on) behalf of zavoljo, zaradi
in face of, in spite of vkljub
on account of, because of zaradi
for fear of iz strahu od
in respect of z ozirom na
instead of namesto
all of a sudden nenadoma
ameriško back of za(daj)
to be on the point of (going) biti na tem, da bo (šel), biti na (odhodu)

ōggi

A) avv. danes:
oggi a otto danes teden, čez teden dni

B) m današnjost, sedanjost:
la moda dell'oggi današnja moda
dall'oggi al domani nenadoma, kar na lepem

omehčáti attendrir, (r)amollir ; (kožo) adoucir

kis omehča meso le vinaigre attendrit la viande
ogenj omehča železo le feu ramollit le fer
toplota omehča vosek la chaleur amollit la cire
to mlečno milo omehča kožo ce savon au lait adoucit la peau
glas se mu je nenadoma omehčal (figurativno) sa voix s'est soudain adoucie

on¹ [ɔn] predlog

1.
na (on earth, on the radio)

2. figurativno
na (based on facts ki temelji na dejstvih, on demand na zahtevo, to borrow on jewels izposoditi si denar na nakit, a duty on silk carina na svilo, interest on one's capital obresti na kapital)

3.
(ki si sledi) za (loss on loss izguba za izgubo)

4.
(zaposlen) pri, v (to be on a committee, jury, the general staff biti v komisiji, v poroti, pri generalštabu)

5.
(stanje) v, na (on duty v službi, dežuren, on fire v ognju, gori, on strike v stavki, on leave na dopustu, on sale na prodaj)

6.
(namerjen) na, proti (an attack on s.o. napad na koga, a joke on me šala na moj račun, the strain tells on him napor ga zdeluje)

7.
(predmet, tema) o (a lecture on s.th. predavanje o čem, to talk on a subject govoriti o nekem predmetu)

8.
(časovno za en dan) v, na; po, ob (on Sunday v nedeljo, on April 1 prvega aprila; on his arrival ob njegovem prihodu, on being asked ko so me vprašali)

9.

Razno:

that is a new one on me to je zame novo, za to še nisem slišal
she is all day on me ves dan me gnjavi
on an average povprečno
away on business službeno odsoten
on the contrary nasprotno
on edge ko na trnju, nervozen
on foot peš
on hand pri roki, na zalogi
on one's own samostojen, neodvisen
on the instant takoj
to live on air živeti od zraka
on pain of death pod smrtno kaznijo
on principle načelno
on purpose namenoma
on receipt po prejemu
on a sudden nenadoma
on time točno
on the whole v glavnem
on my word na mojo častno besedo
have you a match on you? imaš kakšno vžigalico pri sebi?
ameriško, pogovorno to have nothing on s.o. ne imeti nič proti komu

once¹ [wans] prislov
enkrat, nekoč, svojčas

once and again, once or twice od časa do časa, ponovno
once again, once more še enkrat
once a day enkrat na dan
once (and) for all enkrat za vselej
pogovorno once in a blue moon zelo redko
once bit twice shy kdor se enkrat opeče, ne bo več poskušal; izkušnja te nauči previdnosti
not once niti enkrat, nikoli
once (upon a time) nekoč
once in a while (ali way) tu in tam, včasih, redko
once and away enkrat za vselej; včasih
all at once nenadoma, istočasno
at once takoj
more than once večkrat

op-primō -ere -pressī -pressum (ob in premere)

I.

1. (po)tlačiti, na tla pritisniti (pritiskati), zatisniti (zatiskati), tiščati: Pl., taleam pede Ca., oppressus onere armorum C., classis a praeconibus oppressa Ci. potopljeno, o. sinistrā manu mulieris pectus L., digito linguam Cael., ora loquentis O., opprime os! Ter. drži jezik za zobmi! jezik za zobe!, o. oculos (sc. morientis) Val. Max.; occ.
a) potlačiti, zmečkati, pomečkati, zadušiti, zadaviti, ubiti, zasuti: ne quis porcellus a matre opprimatur Varr., o. fauces Sen. ph. komu usta pripreti = ne dati mu na ves glas govoriti; toda o. fauces alicuius manu suā Suet. zadaviti koga s svojo roko, sidunt rimae subito et opprimunt operatos Plin., trabem deicere et hominem opprimere Icti., ruinā conclavis opprimi Ci., arenarum mollibus oppressus Iust., terrā oppressus Ci.
b) ogenj (za)dušiti, (po)gasiti: flammam ore in ardente Enn. ap. Ci., aquae multitudine vis flammae opprimmitur Ci.
c) pogoltniti (goltati) = ne izgovoriti (izgovarjati): litterae neque expressae neque oppressae Ci.
d) v boju podreti (podirati), na tla (z)valiti: miles Gallus ab equite Romano oppressus Suet.; pesn. = (sploh) podreti (podirati): iaculo leonem Val. Fl.

2. metaf.
a) (po)tlačiti, (za)dušiti, (u)dušiti, zatreti (zatirati), čemu ne da(ja)ti duška (prostora) čemu, ne (po)kazati česa, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati) kaj: tumultum L., motum Eutr., orientem ignem L., invidiam N., dolorem, potentiam Ci., libertatem N., iram S. pogoltniti, požreti, desiderium Sen. ph., mentionem memoriamque contentionis L., fraudem L. spodnesti, preprečiti, orationem Ci. postaviti se po robu izjavi, nasprotujoče nastopiti proti izjavi, aliquid opprimere atque abscondere Ci. ali insigne (znak) veri o. Ci. prikri(va)ti, tajiti, (za)tajiti (zatajevati); occ. α) uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati), upropastiti (upropaščati); v pass. = obnemoči, iznemoči zaradi česa, pod čim, pri čem, podleči komu, čemu, pri čem: o. aliquem iniquo iudicio Ci., insontem falso crimine L., occasionem sui opprimendi dare N., opprimi factione militari Eutr. β) podjarmiti (podjarmljati), zasužnjiti (zasužnjevati): patriam oppressam in libertatem vindicare N., Athenas servitute oppressas tenere N. v hudi sužnosti držati, rem publicam oppressam tenere Val. Max. oblastno delovati (vplivati) na razvoj državnih (javnih) zadev, s trdo roko urejati javne zadeve. γ) obvlad(ov)ati, nadvlad(ov)ati, užugati, ugnati, podvreči, premag(ov)ati, (u)krotiti: nationem Allobrogum Ci., bello eum N., bello reliquias Ci., adversarios N., Catilinae latrocinium Ci., legionem C. uničiti; poseb. koga zalotiti, prijeti, ujeti, zgrabiti, zapreti, v zapor dati: muscam Ph., suspectissimum quemque Suet., desertorem Icti.
b) (po)tlačiti, (po)treti, stisniti (stiskati), pritisniti (pritiskati), (za)težíti: animus demissus et oppressus Ci., calamitas eum oppressit Ter., opprimi invidiā, aere alieno, onere officii Ci., opprimi onere faenoris S., opprimi totius corporis doloribus Ci., timore oppressus C. prevzet od strahu, navdan s strahom, ves prestrašen, somno oppressus C. v trdnem spanju, trdno speč, pogreznjen v spanec; poseb. tako rekoč „vrat zadrgniti (zadrgovati)“ komu, prijeti (držati) koga za vrat = pritisniti (pritiskati), trdno držati koga (da npr. izpolni svojo obljubo), ne izpustiti (izpuščati) koga: Pl., institit, oppressit, non remisit Ci. —

II. (nenadoma, zahrbtno, zavratno) napasti (napadati), navaliti (navaljevati), planiti na koga, prestreči (prestrezati) koga (poseb. kot voj. t.t.): Ciceronem S., comminus aliquem Hirt., matrones in Eleusinis sacris noctu Iust., in tabernaculo opprimi C., repentino adventu incautos L. ali improvidos incautosque hostes L., hostem imprudentem N. ali inopinantem C. = nenadoma napasti; metaf.

1. presenetiti (presenečati), (i)znenáditi, (z)bloditi, vnesti (vnašati) zmedo, (z)mešati: numquam ille me opprimet consilio Ci. z naglico svojega sklepa, ne subito a me opprimantur (sc. z vprašanji), haec sum rogaturus Ci.

2. (o stvareh) prestreči (prestrezati), zaje(ma)ti, uje(ma)ti, dobi(va)ti, naj(deva)ti, presenetiti (presenečati), doseči (dosegati), zade(va)ti, dolete(va)ti, zateti: Antonium mors oppressit Ci., hominem opprimit tantus improviso morbus Ci. napade, prime, zgrabi, aliquem lux (dan) ali nox oppressit Ci., L., oppressi luce copias instruunt Hirt., clade, igni opprimi L., oppressus fraude loci V. prevaran; abs.: hiems oppressit L. je prišla.

otóžen triste, chagrin, affligé, attristé, mélancolique, nostalgique, morne, sombre

otožna pesem chanson ženski spol triste (ali mélancolique, nostalgique)
otožen pogled regard moški spol morne (ali triste)
nenadoma postati otožen avoir un accès de mélancolie

ottenebrare

A) v. tr. (pres. ottēnebro) pren. zatemniti; zamračiti

B) ➞ ottenebrarsi v. rifl. (pres. mi ottēnebro) stemniti se; zmračiti se:
improvvisamente il cielo si ottenebrò nenadoma se je nebo stemnilo

parare

A) v. tr. (pres. paro)

1. krasiti:
parare a festa la città praznično okrasiti mesto

2. varovati, zaščititi

3. ubraniti, odbiti (tudi pren.):
parare il colpo odbiti udarec
parare lo scoglio pren. ogniti se čeri, zapreki
parare il tiro a rete šport ubraniti strel na vrata

4. gnati predse (čredo ipd.)

B) v. intr. končati:
dove andremo a parare kam bomo prišli?; pren. kako se bo to končalo ?

C) ➞ pararsi v. rifl. (pres. mi paro)

1. stopiti pred:
pararsi innanzi a qcn. nenadoma stopiti pred koga

2. svečano se obleči

3. zavarovati se, zaščititi se:
pararsi dalla pioggia zavarovati se pred dežjem

pelado gol, nag; brez drevja; čisto ostrižen; brez denarja

canto pelado prodnik (kamen)
rompió a grito pelado nenadoma je začel kričati
le dejó pelado čisto ga je oskubil
pelado m Am pijanost

pès (psà) m

1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito

2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria

pile [pil] féminin

1. kup, skladanica

2. mostni steber

3. électricité baterija, element; reaktor

4. populaire batine; popoln poraz

5. zadnja stran kovanca

à deux heures pile točno ob dveh
pile atomique atomski, jedrski reaktor
pile sèche električna baterija
s'arrêter pile (populaire) nenadoma se ustaviti
donner une pile à quelqu'un premikastiti koga
flanquer une pile à quelqu'un pretepsti, premagati koga
jouer à pile ou face metati novec v zrak
mettre en pile zložiti v skladanico, na kup
tomber pile priti ob pravem času; vieilli pasti na hrbet
ça tombe pile to pride ravno prav

Plan², der, auf dem Plan erscheinen, auf den Plan treten (nenadoma) se pokazati, udariti na dan; auf den Plan rufen spraviti na dan/na plano

poil [pwal] masculin dlaka; familier, poétique lasje; (konj) barva dlake; populaire cigara; (familier)

un poil nekoliko, malce
à poil gol, nag; brez sedla (jahati)
à poil! (populaire) dol!
à un poil près malodane, skoraj
à poils courts, longs kratko-, dolgodlak
au poil (populaire) zelo dober, zelo zadovoljiv
au poil! izvrstno!
de tout poil vseh vrst
travail masculin au poil izvrstno, dovršeno delo
poil de chameau kamelja dlaka
poil de chèvre angora ali mohêr volna
poil follet puh
dans le sens du poil v smeri dlake, kot leže dlake
brave masculin à trois, quatre poils (familier) (nepremišljen) tvegavec
fille féminin au poil čedno, prijetno dekle
bonnet masculin à poil kučma
avoir du poil aux yeux, (familier) au cul biti korajžen, pogumen
n'avoir pas un poil de sec močno se potiti, plavati v znoju
ça a changé de poil to se je obrnilo na bolje
être de bon, mauvais poil biti dobre, slabe volje
être à poil et à la plume (familier) biti za vse dober
il s'en est fallu de poil za las je manjkalo
il se laisse arracher la barbe poil à poil z njim lahko vse narediš
se mettre à poil sleči se do golega
c'est au poil! to je prima!
reprendre du poil de la bête ne popustiti, ne odnehati, zopet si opomoči
tomber sur le poil de quelqu'un nenadoma koga napasti; ozmerjati, nahruliti koga
avoir du poil dans la main (familier) biti zelo len, ne imeti volje za delo
(vieilli) faire le poil à quelqu'un obrati koga za denar, opehariti koga
(vieilli) refaire le poil à quelqu'un prevarati koga
(vieilli) faire changer le poil, (populaire) faire dresser le poil à quelqu'un poboljšati koga z udarci, z grajo

poisson [pwasɔ̃] masculin riba; populaire zvodnik

ni chair ni poisson ne krop ne voda, nedoločen
poisson d'avril aprilska šala (za 1. april)
poisson-chat masculin som
poisson doré, rouge zlata ribica
poisson-épée mečarica
poisson fumé prekajena riba
poisson trembleur skat (riba)
poisson volant leteča riba
comme le poisson dans l'eau (živ) ko riba v vodi
banc masculin de poisson jata, vlak rib
service masculin à poisson pribor za ribe (jed)
donner un poisson d'avril à quelqu'un potegniti koga za 1. april
(populaire) engueuler quelqu'un comme du poisson pourri nahruliti, opsovati koga
faire une queue de poisson prehiteti (avto) in nato nenadoma zaviti pred avto
être heureux comme un poisson dans l'eau biti srečen ko riba v vodi
manger, pêcher du poisson jesti, loviti ribe