Franja

rabble¹ [ræbl]

1. samostalnik
bučna, hrupna množica, tolpa; zmešnjava

the rabble sodrga, drhal, svojat
rabble rouser hujskač, demagog

2. prehodni glagol
napasti s tolpo drhali

ram² [ræm] prehodni glagol
nabijati, zabi(ja)ti; zagraditi, zabasati kaj (down, in, into v)
natrpati, natlačiti, nagnesti (into v)
povezniti, potisniti (klobuk) (on na, over čez)
zadelati, začepiti, zamašiti kaj (up)
figurativno s silo vbiti kaj v glavo (into s.o. komu)
navtika naskočiti, napasti z ladijskim kljunom

to ram s.th. down s.o.'s throat, to ram s.th. into s.o.'s head vbi(ja)ti komu v glavo nekaj, s čimer se ne strinja
to ram up natlačiti; zamašiti

recharge [ri:čá:dž]

1. samostalnik
vojska ponoven napad ali juriš; ponovno nabitje (orožja, puške)
elektrika ponovno, novo polnjenje (baterije)

2. prehodni glagol
zopet napasti ali jurišati na; zopet obdolžiti, obtožiti
elektrika zopet napolniti (baterijo)

recharger [rəšarže] verbe transitif znova naložiti (un camion, un poêle tovornjak, peč); zopet nabiti (un fusil puško); napolniti (un accumulateur akumulator); znova napasti; figuré znova obsuti (z očitki, žalitvami, prošnjami); vložiti nov film (son appareil v svoj fotografski aparat)

redonner [rədɔne] verbe transitif zopet, vnovič dati, vedno dajati, nazaj dati, vrniti (udarce); naprej dati, predati; izročiti; prinesti na dan; théâtre zopet igrati; (lov) zopet splašiti; verbe intransitif pasti nazaj (dans v); spet se začeti; znova napasti

se redonner znova se posvetiti (à quelque chose čemu); medsebojno si nazaj dajati
redonner du courage à quelqu'un komu zopet poguma vliti
il redonne dans ses erreurs passées spet zapada v svoje pretekle zmote

riprēndere^*

A) v. tr. (pres. riprēndo)

1. ponovno vzeti, jemati:
riprendere l'abito pren. spet se pomenišiti, postati spet duhovnik
riprendere le armi spet se bojevati, vojskovati
riprendere marito ponovno se omožiti
riprendere il proprio posto vrniti se na svoje mesto

2. nazaj vzeti, jemati

3. ponovno zavzeti, osvojiti

4.
riprendere animo spet se opogumiti
riprendere quota aero spet se dvigniti; pren. opomoči si
riprendere i sensi pren. osvestiti se, priti k zavesti

5. spet začeti; znova se lotiti, lotevati; nadaljevati:
riprendere il cammino nadaljevati pot
riprendere il discorso nadaljevati pogovor, izvajanje
riprendere il mare spet pluti
riprendere i pennelli znova se lotiti slikanja

6. opomniti, opominjati, grajati; kritizirati:
riprendere la superficialità kritizirati površnost

7. umet., foto posneti; poslikati

8. spet napasti, napadati (bolezen)

9. obl. zožiti, zoževati:
riprendere l'abito in vita obleko zožiti v pasu

B) v. intr.

1. znova začeti:
riprese a gridare začel je spet kričati

2. opomoči si

C) ➞ riprēndersi v. rifl. (pres. mi riprēndo)

1. opomoči si

2. (ravvedersi) poboljšati se

savage² [sǽvidž] prehodni glagol
arhaično razbesniti, razjeziti (koga); brutalno napasti, popasti (koga), navaliti (na koga), brutalno ravnati (s kom); ugrizniti ali pogaziti (koga) (o konju)

scathe [skéið]

1. samostalnik
škoda, zguba; poškodba; žalitev

2. prehodni glagol
arhaično zelo napasti, kritizirati
poetično požgati, uničiti z ognjem
arhaično poškodovati, raniti

stick up prehodni glagol
nalepiti (plakat); namestiti, postaviti; dvigniti (glavo)
sleng napasti in izropati
ameriško, sleng izprositi denar (od koga); spraviti (koga) v težave, v nepriliko
neprehodni glagol
sršati, nasršiti se, naježiti se; izkazati se, odlikovati se
pogovorno zavzeti se (for s.o. za koga)

stick them ('em) up! sleng roke kvišku!
to stick up a bank napasti in izropati banko
that will stick him up to ga bo osupilo, mu zaprlo sapo
to stick up to upreti se, ne se ukloniti (komu, čemu)
to stick up for s.o. braniti koga (zlasti odsotnega), podpreti koga; zavzeti se za koga
to be stuck up biti zbegan, zmeden

stigmatizzare v. tr. (pres. stigmatizzo)

1. žigosati, stigmatizirati

2. javno napasti, kritizirati; ukoriti

strike in neprehodni glagol
(bolezen) napasti notranjost telesa; začeti; vpasti, prekiniti pogovor, seči v besedo

to strike in with a suggestion vmešati se s predlogom
to strike in with biti zraven pri, udeležiti se, prilagoditi se, ravnati se po

submarine [sʌ́bməri:n]

1. pridevnik
podmorski
navtika, vojska podmorniški

submarine cable podmorski kabel
submarine vulcano podmorski vulkan
submarine chaser lovec na podmornice
submarine warfare podmorniško vojskovanje

2. samostalnik
podmornica; podmorska mina; podmorska rastlina, morska žival

3. prehodni glagol
napasti ali potopiti s podmornico

swoop [swu:p]

1. samostalnik
nenaden napad iz višine (ptice roparice)
figurativno nepričakovan napad; racija; policijski pogon

at one swoop na mah, naenkrat, kot bi trenil

2. prehodni glagol (večinoma swoop up)
zgrabiti, pograbiti; nenadoma napasti in odnesti
neprehodni glagol (tudi swoop down)
zviška planiti (orel itd.), navaliti (on, upon na)
figurativno izvesti racijo

unassailable [ʌnəséiləbl] pridevnik
ki ga ni moč napasti
figurativno neomajen, nespodbiten

vexō -āre -āvī -ātum (intens. k vehere?)

1. sem in tja gibati, premikati, gnati, poditi, dreviti, pehati, vleči, stres(a)ti ipd.: Vell., Gell. idr., venti vexant nubila O., quam (sc. Scyllam) fama secuta est … Dulichias vexasse rates V., navigia vexata Lucr.. venti vis … montis supremos … vexant Lucr., (sc. vector) per confragosa vexabitur Ci., Lact., in turba vexatus Suet. sem in tja pehan, clades regionum vexatarum T. (sc. terrae motu) Iust.

2. metaf.
a) koga nadlegovati, gnjaviti, stiskati, mučiti, trapiti, trpinčiti, grdo (nasilno) ravnati s kom, poškodovati, (po)kvariti: cum Hannibal Italiam vexaret Ca. ap. Gell., Caesar ad vexandos hostes profectus C., uxorem vexavistis, raptavistis Ci., cives vexati, verberati, necati Ci., vexare senatum Ci., rem publicam, omni scelere vexare rem pubicam Ci., quos locorum asperitas hostiliter vexavit L., vexati omnes … difficultate viae L., Antigonus saepe in itineribus vexabatur N., comae vexatae O. skodrani, rosae vexatae Mart. zmečkane, napol ovenele, aspera tussis fauces vexat Mart., quem humor vexat, vexari grandine Plin., immodicis imbribus terram vexari posse Sen. ph. lahko utrpi škodo, anser non dubitavit crus meum morsu vexare Petr., vexare vestem solo Petr. (o)guliti; od tod v obscenem pomenu: vexare maritum Petr., Mart., Aus.; abs.: rapere, trahere, vexare Aur. ropati, pleniti, stiskati; subst. pt. pf. vexāta -ōrum, n zmečkanine, udarnine, otiske, otiščanci, žulji ipd.: Cels., Plin.
b) occ. α) pokončati (pokončevati, pokončavati), (o)pustošiti, (o)pleniti, (o)globiti: Galliam, Gallorum agros C., agros vectigales vexatos, Sicilia vexata est a Carthaginiensibus, fana vexata, bello vastabitur Italia, vexabuntur urbe, vexare nobilium bona Ci., pecuniam S. zapravljati. β) (duševno) nadlegovati, mučiti, trapiti, vznemiriti (vznemirjati), (pre)plašiti: qui omnia divina vexarint Ci., vexare aliquem honestissimis condicionibus Ci., sollicitudo vexat impios Ci., cum (sc. Fulvia) … terroribus vexaretur N., conscientia mentem excitam vexabat S., mentem mariti vexare Iuv., conscientiā, invidiā vexari S. γ) (po)lotiti (lotevati) se koga, prevze(ma)ti koga, navda(ja)ti koga: civitatis mores luxuria vexabat S., me honoris cupido vexabat S. δ) (ustno ali pis(me)no) koga napasti (napadati), trdo prije(ma)ti, v nič dajati (devati) koga, kaj, (o)zmerjati, (o)psovati ipd.: vexare aliquem contumeliis, probris Ci., Cato Pisonem eis verbis vexavit Ci., vexatur Theophrastus et libris et scholis omnium philosophorum Ci., res eas, quas gesseram, vexare Ci.

zaskočíti -skočim, zaskoči -ite, zaskočil -ila
I.
1. iznenada napasti, učiniti prepad: zaskočiti sovražnika
2. presjeći (-se-) kome put: zaskočiti komu pot, beg
3. opasati: bik zaskoči kravo
4. uganuti, iščašiti: zaskočiti si nogo
II. zaskočiti se zaskočiti se: puška se zaskoči, ključavnica se zaskoči; plezalec se je pri plezanju zaskočil

zavójštiti zàvōjštīm z vojsko napasti: Nijemci su bez uzroka zavojštili na Poljsku

напастись

1. oskrbeti se;

2. napasti se

ополчаться, ополчиться (zast.) oboroževati se, oborožiti se; nastopati, nastopiti proti komu, napadati, napasti kaj

прописывать, прописaть prijavljati, prijaviti, vpis(ov)ati (stanovalca); predpis(ov)ati (zdravilo); pisati nekaj časa; napadati, napasti v tisku; (na)pisati (v pismu);
за это тебе пропишут jih boš že dobil za to;
прописать йжицу кому (zast.) kaznovati, pograjati koga