Franja

paille [paj] féminin slama; slamica; slamnik; figuré pleva; pazdér v očesu bližnjika; technique napaka, razpoka, lisa (v diamantu, steklu, kovini); masculin ženski slamnik; adjectif slamnate barve

sur la paille (figuré) v skrajni bedi
paille comprimée, fourrageuse stisnjena, krmilna slama
paille de fer železni ostružki (za čiščenje parketa)
paille hachée rezanica
gants masculin pluriel paille rokavice slamnate barve
botte féminin de paille šop slame
feu masculin de paille velik, a kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajno navdušenje
homme masculin de paille slamnat mož (zastopnik, ki dela za drugega, skritega moža)
avoir, tenir une paille (figuré) biti vinjen, pijan
être, coucher, mourir sur la paille biti, ležati (na slami), umreti v bedi
mettre quelqu'un sur la paille spraviti koga na beraško palico
tirer à la courte paille vleči slamico, žrebati
une paille! malenkost!

parvulus 3, star. parvolus: Pl., Ci. (demin. k parvus)

1. zelo majhen, majčken, malenkosten: Cat., Lucr., Pr., Auct. b. Alx., Hirt. idr., res Ter., pecunia Ci. majhno imetje, causa Ci. majhna reč, malenkost, dum parvulum consequamur Ci. (ne)kaj neznatnega, parvulo labore Ci., navicula C., parva equestria proelia C., parvula laudo H. skromne razmere, causula Auct. b. Afr., quia parvulum referret, an idem displiceret, quibus non idem placuisset Plin. iun., erat parvulus staturā Sen. rh., castellum Sen. ph., casula Ap., ex parvulo incipere Cels., aut nihil aut parvulum intenditur Cels., oppidum Cu., filius Lact., pueruli Hier., pusio Arn.

2. zelo mlad: filius Ci., filia N., Aeneas V., uri C. še prav mladi, a parvulo Ter. ali ab parvulis C. iz (od) malega, iz mladega, od mladih nog, od mladih let; aetas Iust., filiolus Val. Max., filii vel parvuli vel grandiusculi Aug.; subst. parvulus -ī, m majhen otrok: Iust., v pl. otroci = ki še nimajo razuma, nerazumniki: Arn.; occ. metaf. z dat. še premlad za kaj, ki ni kos čemu: illi rei ego etiam nunc sum parvulus Pl.

3. adv. acc. n parvulum malo, malce: parvulum referret Plin. iun.

peu [pö] adverbe malo; kratek čas, ne dolgo; masculin nekoliko, malce

le peu de bonheur nekoliko, malce sreče, skromna sreča
le peu de gens maloštevilni ljudje
un peu (de) nekoliko
un petit peu čisto malo
homme masculin de peu človek nizkega porekla
à peu près približno
peu à peu po malem, polagoma
peu après malo za tem, kmalu nato
un peu bien, beaucoup (familier) mnogo, precéj; preveč
peu de chose ne mnogo, malenkost; nič posebnega
comme il y en a peu kot jih je malo
dans peu (de temps), sous peu, avant (qu'il soit) peu v kratkem, kmalu
depuis peu od nedavna
en peu de mots v malo besedah, skratka
c'est du peu (familier) kmalu bo konec
c'est peu (que) ne zadostuje (da)
peu s'en faut, il s'en faut de peu que ... malo manjka, skoraj, da ...
peu s'en faut qu'il n'ait tout perdu dans cette spéculation malo je manjkalo, da ni vsega izgubil pri tej špekulaciji
peu ou point, ni peu ni point malo ali nič, prav nič
pour, si peu que (subj) če le količkaj, samo če
si peu que ce soit naj bo še tako malo
pour un peu kmalu, samo malo (il eût dit pa bi bil rekel)
à peu (de chose) près približno, skoraj
peu ou prou, ni peu ni prou malo ali veliko, ne malo in ne veliko
quelque peu nekaj, nekoliko
si peu que rien toliko kot nič
(un) tant soit peu čisto malo
(familier) très peu pour moi! (odklonitev) brez mene! me ni zraven! ne bo nič, to ni nič zame!
cela arrive trop peu souvent premalokrat se to zgodi
il est mon aîné de peu on je malo starejši od mene
peu me chaut malo mi je mar
je l'ai manqué de peu za malo sem bil prepozen, da bi ga srečal, skoraj sem ga srečal
il ne s'amuse pas qu'un peu on se mnogo zabava
être peu pour quelqu'un malo pomeniti komu
Tu ferais ça? - Un peu! (v vzklikih) Bi (ti) naredil to? - Seveda! Gotovo! Pa da!

plato moški spol krožnik; skleda; skledica pri tehtnici; servirana jed; hrana

plato del día (gotova) dnevna jed
plato de dulce močnata jed
plato fino, plato delicado delikatesa, poslastica
plato fuerte, plato principal glavna jed
plato llano, plato trinchero plitev krožnik
plato petitorio nabiralni krožnik (za milodare)
plato predilecto, plato favorito najljubša jed
plato sopero, plato hondo globok krožnik
hacer el plato hraniti koga
nada entre dos platos malenkost
pagar los platos rotos poravnati škodo, biti kaznovan (za tuje grehe)

point¹ [pɔ́int] samostalnik
konica, bodica, ost (igle, noža, svinčnika, jezika itd.)
arhaično bodalo, meč
tehnično koničasta priprava, dleto, šilo, črtalnik, graverska igla
lov cilj, postojanka (psov)
množina udje, okončine (zlasti konjeve), parožki (jelen)
slovnica pika (tudi full point)
tisk enota za velikost tiskarskih črk (0,376 mm), izbočena točka v Braillovi pisavi
matematika točka (point of intersection sečišče)
decimalna pika; točka na zemljevidu, cesti itd.
fizika stopinja (temperature na lestvici), stopnja
geografija rtič
geografija stran neba (cardinal points glavne strani neba)
točka, kraj, mesto, cilj, namen (point of destination namembni kraj; ekonomija point of entry vstopno pristanišče)
trenutek, moment (odločilni, kritični at the point of death umirajoč)
točka dnevnega reda (to differ on several points ne strinjati se v več točkah)
poanta, bistvo, odlika, svojstvo; cilj, namen, smisel (there is no point in doing it nima smisla to narediti)
poudarek (to give point to one's words dati poudarek svojim besedam)
(karakteristična) poteza, lastnost, odlika (his strong, weak point njegova močna, šibka točka; it has its points ima svoje dobre strani)
ekonomija točka pri racioniranju ali ocenjevanju blaga
šport točka (to lose on points izgubiti po točkah, points win zmaga po točkah)
šivana čipka
glasba znak za ponovitev, karakteristični motiv, tematičen vstavek
vojska predstraža, izvidnica
britanska angleščina kretnica

ekonomija to be on points biti racioniran (blago)
to be off points biti v svobodni prodaji
ekonomija to put on points racionirati
at all points temeljito, popolnoma, v vseh ozirih
at the point of na robu, blizu
at the point of the pistol z namerjeno pištolo
at the point of the sword z grožnjo, nasilno
at this point v tem hipu, na tem mestu (v govoru itd.)
to be on the point of pravkar nameravati
beside (ali off, away from) the point neprimeren, ne na mestu
to bursting point (sit) da bi počil
boiling-point vrelišče
freezing-point ledišče
melting-point tališče
to bring to a point dovršiti, končati
a case in point ustrezen primer
to carry (ali gain) one's point doseči svoj smoter
to come (ali get) to the point priti k stvari, priti do odločilnega trenutka
to give point to s.th. poudariti kaj
šport to give points to s.o. dati komu prednost v igri, figurativno biti močnejši
figurativno nine points skoraj vse, 90 procentov
possession is nine points of the law če kaj imaš, imaš vedno prav
to dine on potatoes and points jesti samo krompir
in point ustrezen, umesten
in point of glede na
in point of fact pravzaprav, resnično
point at issue sporna točka
a point of interest zanimiva podrobnost
the point of the jaw brada
a knotty point zamotana stvar
to keep to the point ostati pri stvari
to lack point ne biti prepričljiv
to make a point of vztrajati na čem, poudarjati
šport to make (ali score) a point doseči točko; dokazati resničnost trditve
to make s.th. a point of honour smatrati kaj za častno zadevo
a moot point dvomljiv dokaz
ameriško point of origin kraj porekla
not to put too fine a point on it brez ovinkov povedati, ne prikrivati
to press a point vztrajati pri čem, pritiskati na kaj
point of no return aeronavtika nevarna cona, figurativno od kjer ni vrnitve
to see the point razumeti poanto
to stand upon points paziti na vsako malenkost, biti prenatančen
to stick to the point ostati pri stvari
to stretch (ali strain) a point narediti izjemo, pogledati skozi prste
one's sore point boleča točka
there is no point in it nima smisla
to the point stvarno
up to a point do neke mere
turning-point preokret
point of view stališče, mnenje
that is the point to je vprašanje, to je poglavitna stvar
parlament point of order dnevni red

poje|sti [é] (-m) jesti aufessen, eine Mahlzeit zu sich nehmen
pojesti vse, kar je na krožniku den Teller leeressen
z žlico: auslöffeln
figurativno pojesti, kar si si skuhal die Suppe auslöffeln
pojesti kako malenkost einen Bissen essen
pogovorno: vse, nekaj: verputzen, verdrücken, auffuttern, za malico: vernaschen
figurativno Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha Es wird nicht so heiß gegessen, wie es gekocht wird

potato [pətéitou] samostalnik
krompir
ameriško, sleng "tikva", glava
ameriško, sleng dolar

French fried potatoes pommes frittes
ameriško, pogovorno small potatoes malenkost, nepomembni ljudje
he thinks himself no small potato zelo je nadut
sleng quite the potato v redu stvar
not quite the clean potato ne čisto neoporečen človek
to drop s.th. like a hot potato odvreči kaj, od strahu spustiti kaj na tla

prav|i¹ (-a, -o)

1. (ne napačni) richtig (trenutek der richtige Zeitpunkt, izbrati pravi trenutek den richtigen Augenblick/Zeitpunkt wählen; obrniti se na pravi naslov sich an die richtige Adresse wenden, staviti na pravega konja aufs richtige Pferd setzen); recht (v pravi luči/svetlobi im rechten Licht, postaviti v pravo luč ins rechte Licht setzen, na pravem mestu auf dem rechten Ort, figurativno auf dem rechten Fleck, imeti srce na pravem mestu das Herz auf dem rechten Fleck haben)

2. (neponarejen) echt (zlato echtes Gold, Echtgold)

3. wirklich
pravi član wirkliches Mitglied

4. wahr, pomen: der wahrste Sinn (v pravem pomenu besede im wahrsten Sinne des Wortes)

5. (pravšnji) eigentlich, (tak, kot je treba) zünftig

6. (cel) ganz
kot poudarjanje: pravi osel, garač, idealist ipd.: von reinstem Wasser, waschecht, regelrecht
pravi biser človek: ein Juwel von einem Menschen
pravi plaz stroškov ipd.: ein Erdrutsch, eine Kostenlawine
to je pravi posladek das ist ein Leckerbissen
postati prava muka (jemandem) zur Qual werden
prava malenkost za nekaj, kar je treba narediti, opraviti: ein Kinderspiel
|
pogruntati pravi način auf den Dreh kommen
postaviti spet na pravi tir wieder ins Geleise bringen
| ➞ → pravi čaj, pravi kot, pravi kostanj, pravi lasje

prigriz|ek moški spol (-ka …) der [Imbiß] Imbiss; (malenkost) ein Häppchen

quantillus 3 (demin. iz quantulus) količken, kako majhen, kako neznaten, kako malo: quantillo argento te conducit? Pl. za kakšno borno vsoto denarja?, huic debet Philolaches paulum. Quantillum? Pl. kako malenkost, sitit haec anus; quantillum sitit? Pl. to starko žeja; koliko? v vzkliku: quantae e quantillis iam sunt factae (sc. meae filiae)! Pl.; kot subst.: subducam ratiunculam, quantillum argenti mi apud trapezitam siet Pl. kolikšna vsotica srebra.

razbúriti (-im) | razbúrjati (-am)

A) perf., imperf.

1. eccitare, emozionare; inquietare, turbare; indignare:
novica je razburila duhove la notizia eccitò gli animi

2. agitare, muovere:
veter je razburil morsko gladino il vento mosse la superficie del mare

B) razbúriti se (-im se) | razbúrjati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. agitarsi, alterarsi; emozionarsi, eccitarsi; irritarsi:
za vsako malenkost se razburi si altera per ogni nonnulla

2. (izraziti ogorčenost) indignarsi

religiō -ōnis, f (religere, soobl. = relegere; prim. religiōsus, religens, neglegere)

I. vestno preudarjanje in obzirno motrenje

1. o(b)zir, premislek, razmislek, pomislek, vestnost, previdnost, strah, dvom: T. idr., religio deinde incessit, vitio eos creatos esse L. pomislek se je utrnil (zbudil), religionem inicere Ci., aliquid trahere in religionem L., res in religionem versa est L. je vzbudila pomislek, vin' tu Iudaeis oppedere? nulla mihi religio est H.

2. verska bojazen, verski strah, verski dvom, verski pomislek: Varr., Ph., Lucr. idr., terror repentinus et obiecta religio C., (sc. Dumnorix) religionibus impediri sese dixit C., religione et metu perturbari Ci., augures consulti eam religionem animis eximēre L., rivos deducere nulla religio vetuit V.; religioni est z ACI: L. ali rem religioni habere Ci. imeti (šteti) za greh, religio alicui non est, quominus … Ci. vest ne težiti (peči) koga; religio est (alicui) z inf. ali abs.: Pl., Ter., L. (kdo) imeti verski pomislek, res in religionem alicui venit Ci.; v pl.: quas tu mihi religiones? Ci. kakšne verske pomisleke (mi navajaš)?; occ. prazna (praznoverna) bojazen, vražen (vraževeren) strah, vraževeren pomislek, vraževerje, praznoverje: pleni religionum animi L. praznovernih misli, novas religiones sibi fingere C. —

II. (kot stalna lastnost)

1. (vestna) natančnost, (vestna) točnost, (tanko)vestnost, skrb(nost), prenatančnost, upoštevanje, o(b)zir: antiqua, nimia Ci., hāc ego religione (vestno oziraje se na vsako malenkost) non sum ab hoc conatu repulsus Ci., nullus deûm metus, nullum iusiurandum, nulla religio L. brezbožnost, krivoprisežnost, brezvestnost, homo sine ulla religione ac fide N. brezvesten in nezvest, quo maiore religione se receptum tueretur N.; z objektnim gen.: religio officii Ci. vestno izpolnjevanje dolžnosti; s subjektnim gen.: fides et religio vitae Ci. vestno življenje, Atheniensium religioni (vestni skrbnosti) servire Ci., religio iudicum Ci.

2. pobožnost, bogaboječnost, božji strah, nabožnost, bogoslužnost: Iust., Plin., Suet. idr., iustitia erga deos religio dicitur Ci., haud liber erat religione animus L., anteposita irae religio N., iustitia et religio Numae L.; meton. vera, verstvo, veroizpoved, religija: religiones interpretari Ci. pojasnjevati verska vprašanja (verske predmete), religio Iudaeorum Ci., religio Christiana Eutr., pro religionibus (za svojo vero) bella suscipere Ci.; occ. prazna (babja) vera, versko praznoverje: vanae religionis opinio Cu., Gallorum natio dedita religionibus C. vdano vsakovrstnim vražam, animos externa religio incessit L. —

III. meton.

1. služba božja, bogoslužje, češčenje, čaščenje (bogov): religio id est cultus deorum Ci., mira religio Cereris Ci.; s subjektnim gen.: tectum horrendum religione parentum V., religione patrum sacrum T.; od tod

2. versko opravilo, verski obred; sg. kolekt. in pl. verski obredi, verstvo, bogočastje, bogoslužje: sua cuique civitati religio est Ci., Numa omnes partes religionis statuit Ci., religiones instituere L., de religionibus senatum consulere L., diligentissimus religionum cultor L., spernit religiones T., religiones nocturnae Petr. nočno bogoslužje (bogočastje), nočne slovesnosti (v čast Priapu), religionum colentes Ci. spoštovalci verskih obredov.

3. meton.
a) predmet pobožnega češčenja, svetinja: quae religio aut quae machina belli? V. (o trojanskem konju), tantas deorum religiones violare Ci., Agrigentini religionem domesticam requirebant Ci. „svojo domačo svetinjo“ (tj. Mironov kip boga Apolona), restituit civitati illam religionem Ci. (o Dianinem kipu), religiones ipsae commovisse se videntur Ci.; od tod svetinja = svetišče, tempelj, božji hram: ad dearum religionem demigrare Ci.
b) pl. religiones božja znamenja: auspiciis et religionibus inductus Auct. b. Alx. —

IV.

1. svetost: Diana loco mutata religionem non amisit Ci., deorum religio et sanctimonia Ci., sacrarium Cereris est eādem religione, quā Romae Ci., ne loci quidem religione defensurus Cu., religio fani Ci., templorum T., sacramenti L., sortis Ci., magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis Ci., quae aetheris alti religio V. sveta moč, magistratus religione inviolati Ci.

2. sveta (verska) obveza(nost), sveta (verska) zaveza(nost), verska vez, vestna nuja: tantā religione obstricta tota provincia est, ut … Ci., religione obstrictos habere animos L., nullam scelere religionem exsolvi L., religio iuris iurandi C., Ci. prisežna (= s prisego nase vzeta) dolžnost, Numa religionibus et divino iure populum devinxit T.; od tod occ. (obvezujoča, zavezujoča) prisega, sveta obljuba: vestra religio Ci., perterritus miles timori magis quam religioni (službena prisega) consulit C., hac religione non est deterritus N., religionem conservare N. izpolniti sveto obljubo, ostati mož beseda.

3. oskrumba, oskrunitev vere, zloba, zlobnost, hudobija, prekletstvo, greh: mendacii religione obstrictus C. kriv laži, nefas non ad religionem, sed ad coniurationem pertinet N. ni oskrunitev vere, de religione (= de religionibus violatis) queri Ci., religio Clodiana Ci., religio inexpiabilis Ci., templum religione liberare L.

Opomba: Pri pesnikih vselej rēligiō ali relligiō (ker rĕligiō ne gre v heksameter).

rien [rjɛ̃] pronom nič; (toliko kot) nič

ne ... rien nič; masculin malenkost; pluriel malenkosti, lapalije, bagatele; adverbe, populaire močno, zelo, silno
il fait rien froid strašno mraz je
rien d'autre nič drugega
rien du tout čisto nič, popolnoma nič
comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
de rien nepomemben, brez pomena
rien de rien prav nič, absolutno nič
en rien (du tout) nikakor ne, sploh ne
jusqu'ici rien de mieux doslej nič hudega, doslej bi bilo vse v redu
en moins de rien, en un rien de temps v hipu
rien de moins nič manj (kot)
rien de moins que docéla
si peu que rien toliko kot nič
rien de plus nič več
pour rien (skoraj) zastonj
pour rien au monde za nič na svetu ne
rien que nič kot, samó, le
rien que pour 5 minutes le za pet minut
rien qu'à le voir samo če ga pogledate, vidite
rien qu'en entrant že pri vstopu
rien que d'y penser če samó pomislim na to
bon à rien zanič, za nobeno rabo
sans rien dire brez besede, ne da bi kaj rekel
homme masculin de rien pridanič: pritepenec
un, une rien du tout ničvrednež, -ica, pridanič
un rien le froisse zaradi malenkosti se čuti užaljenega, je užaljen
il saute 1 masculin 80 cm comme un rien on preskoči 180 cm kot nič
perdre son temps à des riens z malenkostmi izgubljati svoj čas
n'être rien à quelqu'un nič ne biti, pomeniti komu
n'être pour rien dans quelque chose ne imeti nobenega posla s čim
se fâcher pour un rien jeziti se za vsako malenkost, za prazen nič
ne faire rien nič ne delati, biti brezposeln; nič ne prodati
n'en faire rien nič takega ne narediti
faire semblant de ne rien voir delati se, kot da nič ne vidimo
il n'y a rien de perdu nič ni izgubljenega
il n'y a rien à dire à cela temu ni kaj reči, oporekati
y a-t-il rien de plus beau? ali je kaj lepšega?
ça n'est pas rien to ni kar tako, to je važno
cela ou rien c'est tout un rien to je toliko kot nič
compter pour rien nič ne ceniti
cela ne fait rien nič ne dé
il ne faut jurer de rien človek nikoli ne ve, zarečenega kruha se največ pojé
il ne m'est rien on mi nič ne pomeni
il est parti de rien začel je z nič
il ne reste plus rien to je, to bi bilo vse
qui te reproche rien? kdo ti kaj očita?
Je vous remercie, monsieur De rien. Zahvaljujem se vam, gospod. Ni za kaj. Prosim, prosim!
rien n'est joué partija (še) ni končana
sortir de rien biti nizkega porekla
ça ne vaut rien to ni nič vredno
qui ne risque rien n'a rien (proverbe) kdor nič ne tvega, nič nima

self množina selves [self, selvz]

1. samostalnik
sam (poedinec); svoja osebnost, jaz; prava narava; osebne koristi, egoizem, sebičnost, samoljubje
filozofija jaz, subjekt
biologija enobarvna cvetlica (žival)

my humble self, my poor self moja malenkost
my former (better) self moj prejšnji (boljši) jaz
his own self, his very self njegov lastni jaz
his second self njegov drugi jaz; njegov intimen prijatelj; njegova desna roka
your good selves trgovina vaša spoštovana firma
our noble selves hudomušno mi
knowledge of self poznavanje samega sebe
pity's self poosebljeno usmiljenje
a study of the self študija o jazu
he cares for nothing but self on se briga le za svoj lastni jaz
he has no other guide but self nima drugega vodnika kot svoje samoljubje
self do, self have kakor si boš postlal, tako boš spal
to refer everything to self vse nase, v svojo korist obračati
self is a bad guide to happiness sebičnost je slab vodnik k sreči

2. pridevnik
enoten, brez primesi, naraven (barva)
arhaično isti

a self trimming pozamenterija iz istega (enotnega) materiala

3. zaimek
sam

a cheque drawn to self nase izstavljen ček
a ticket admitting self and friend vstopnica za sebe in za prijatelja

skújati se (-am se) perf. refl.

1. immusonirsi; fare il muso, il broncio:
za vsako malenkost se skuja per ogni nonnulla fa il muso

2. pren. (premisliti se) ricredersi; cambiare idea; guastarsi:
vzdržal je nekaj dni, potem pa se je skujal resistette pochi giorni poi cambiò idea
vreme se je skujalo il tempo si è guastato

small¹ [smɔ:l] pridevnik
majhen (po velikosti, obsegu, številu, starosti, količini, pomembnosti); maloštevilen; kratek, kratkotrajen; redek, lahek, vodén (o pijači)
narečno ozek
figurativno nepomemben, malo važen, neznaten, brez večje vrednosti; ozkosrčen, ozkogruden, malenkosten; šibek, skromen, reven; nizek; majhne moralne vrednosti, podel; osramočen

at a small rate poceni
in a small way, on a small scale v majhnem razmerju, v malem, skromno, malo
on the small side nezadostno velik, ne prevelik
small and early party družba maloštevilnih gostov, ki se kmalu razide; intimna večerna zabava
a small beginning majhen, skromen začetek
small blame to them ni se jim treba sramovati, to jim ne dela sramote; ni jim treba zameriti
and no blame to him! in kdo ga ne bi (po)karal!
small cattle drobnica
small drinker slab pivec
small farmer mali kmet, mali posestnik
small gross 10 ducatov
small hand navadne pisane črke
small hours ure po polnoči, male ure
small letters male črke
small means nezadostna sredstva
a small place majhen kraj
a small poetično nepomemben pesnik
small rain dežek, droben dež
small talk kramljanje, klepet(anje)
the small voice, the still small voice figurativno glas vesti
small wonder temu se je komaj čuditi
it is small of him to remind me of it malenkostno je od njega, da me spomni na to
that is only a small matter to je le malenkost
I call it small of him smatram, da je to nizkotno od njega
to feel small sramovati se
I found the way at last, and small thanks to you for your directions končno sem našel pot, in za to se mi ni treba zahvaliti vašim navodilom
he has small Latin and less Greek latinski zna malo, grški pa še manj
I have had small experience of such matters doslej imam malo izkušenj v teh stvareh
he has too small a mind not to be jealous of your success preozkosrčen je, da ne bi bil ljubosumen na vaš uspeh
to make s.o. feel small figurativno osramotiti koga
to make o.s. small napraviti se majhnega
to live in a very small way zelo skromno živeti
he was surprised, and no small wonder bil je presenečen, in nič čudnega (če je bil)
it will take only a small time to bo vzelo le malo časa
everybody thought it small of him to refuse to help vsakdo je smatral, da je grdó od njega, da je odklonil pomoč

strúniti strûnīm
I.
1. otresti: struniti jabuke, kruške; struniti rosu sa srca zjutraj na tešče malenkost založiti
2. pokvariti si: struniti želudac
II. struniti se
1. pasti, spustiti se dol: mašio se rukom guste brade, koja mu se strunila do zlatne đečerme
2. podreti se, zrušiti se: zatreperi duša moja i osetim da se u njoj nešto strunilo
3. dobiti bolečine, krče v trebuhu od prenapora pri hoji, nošenju bremena
4. dial. pobesneti, ponoreti

suffire* [süfir] verbe intransitif zadostovati (à za); zadostiti (à quelque chose čemu)

cette somme suffira à payer tes dettes ta vsota bo zadostovala, da boš plačal svoje dolgove
cela suffit à mon bonheur to mi zadostuje za mojo srečo
un rien suffit pour le contrarier malenkost je dovolj, da se (on) ujezi
cela (ça) suffit (ali samo: suffit), ca suffit comme ça (familier) dovolj je tega, ne govorimo več o tem
elle suffit seule à ce travail ona bo sama kos temu delu
à chaque jour suffit sa peine (proverbe) vsak dan ima (že) svoje nadloge, ni se treba brez potrebe mučiti za prihodnost
se suffire ne potrebovati tuje pomoči, stati na lastnih nogah; biti samozadosten, avtarkičen
un pays qui se suffit à lui-même avtarkična dežela (država)
je me suffis depuis l'âge de 20 ans že od dvajsetega leta starosti skrbim zase
il suffit d'une fois! enkrat je dovolj!

thing¹ [ɵiŋ] samostalnik
stvar, reč, predmet, stvor; bitje, oseba; posel, delo
pogovorno oné, onegá
množina stvari, predmeti, obleka, pribor, potrebščine, hrana, lastnina
pogovorno pohištvo; orodje; posodje; književna dela; stanje stvari, dejstvo; okolnosti, razmere, odnosi; svojstva; ureditev; misli, izjave

the thing bistveno, prava stvar
above all things predvsem
and the things pogovorno in podobne stvari (podobno)
for one thing v prvi vrsti, prvo
the one thing or the other eno ali drugo
the first thing after prva stvar nato, takoj nato
every living thing vsako živo bitje
a dear old thing dobra stara duša
the latest thing (in hats) zadnja novost (v klobukih)
oh, poor thing! o, revče!
before all thing predvsem
in all things v vsakem oziru (pogledu)
out of things zunaj dogajanj
a pretty thing (ironično) lepa stvar
things person: pravno osebne, premične stvari
things real nepremičnine, realitete
things political stvari politike, politične zadeve
swimming things kopalne stvari potrebščine
things are improving stvari (stanje) se boljšajo
things have changed stvari (razmere) so se spremenile
things begin to look brighter položaj se polagoma popravlja
the thing was to get home najvažnejše je bilo priti domov
of all the things to do! in ravno to moraš napraviti
as things stand kot stvari stojé
to do the handsome thing by vesti se spodobno do
to have a thing about pogovorno biti ves mrtev na (kaj); imeti strah pred; imeti (kaj) proti
I am not the thing today ne počutim se dobro danes
I know a thing or two about it nekoliko se spoznam (razumem) na to
it is not the thing to do to se ne spodobi
it's one of those things tu se ne da nič napraviti
it comes to the same thing to pride na isto
to make a (good) thing of pogovorno dobiti (izvleči) dobiček iz
to put things into s.o.'s head vznemiriti koga (s kako novico)
to put one's things on obleči se
to take off one's things sleči se
to take the things off the table pospraviti mizo (stvari z mize)
that's no small thing to ni majhna stvar (malenkost)
that's the thing to je (tisto) pravo
this is not the thing to ni (tisto) pravo (pravšno)
there's no such thing ni govora o tem
there was not a thing left nič ni ostalo

tourmenter [turmɑ̃te] verbe transitif mučiti, trpinčiti; delati skrbi, iti na živce (quelqu'un komu)

se tourmenter mučiti se, delati si skrbi, plašiti se
le vent tourmente le navire veter premetava ladjo
mener une vie tourmentée živeti razgibano, burno življenje
ne vous tourmentez pas pour si peu! ne delajte si skrbi za tako malenkost!