Franja

mostro m

1. pošast, nakaza, spak (tudi pren.):
mostro di scienza velikan učenosti
mostro sacro umet. splošno priznan mojster, umetnik

2. pošast, nestvor, nečlovek (zločinec)

3. knjižno (prodigio) čudež

musique [müzik] féminin glasba, muzika; godba; muzikalije, note; typographie poskusni odtis z mnogimi korekturami

musique de chambre, d'église, de danse, de jazz, d'orchestre, de film komorna, cerkvena, plesna, jazzovska, orkestralna, filmska glasba
musique militaire, de marche vojaška godba, vojaški (godbeni) marš
musique enragée de chiens et de chats mačja muzika
musique enregistrée gramofonske plošče, magnetofonski glasbeni posnetki
musique légère, à programme, vocale, instrumentale lahka, programska, vokalna, instrumentalna glasba
musique du régiment polkovna godba
musique scénique spremljevalna glasba
boite féminin de musique glasbena skrinjica
chef masculin de musique koncertni mojster; vodja godbe
instrument masculin de musique glasbilo
cahier masculin, papier masculin de musique notni zvezek, papir
magasin masculin de musique trgovina z muzikalijami
changer de musique (figuré) govoriti o čem drugem, spremeniti svoje ponašanje
connaître la musique (populaire) spoznati se, biti vešč
c'est toufours la même musique to je vedno ista pesem, ista stvar
faire de la musique muzicirati
jouer de mémoire, sans musique igrati po spominu, brez not
lire la musique brati note
mettre en musique uglasbiti, skomponirati
c'est autre musique (familier) to je nekaj drugega
il est réglé comme un papier de musique pri njem gre vse natančno (po predvidenem redu), on ima (rad) red

nebó (vidno) sky; firmament; pesniško welkin; (v ustih) palate

na nebu in the sky
nebó nad prestolom, nebó pri procesiji baldachin, canopy
visok do neba skyhigh, very high
iz vedrega neba out of the blue, out of a clear sky
pod milim nebom under the open sky, in the open air
med nebom in zemljo between heaven and earth
kot strela z jasnega neba like a bolt from the blue, all of a sudden
proti nebu skyward(s)
do neba segajoč reaching up to the sky, touching the sky
bitka pod nebom air battle
modro nebó blue sky
oblačno nebó cloudy sky, overcast sky
do neba vpijoč crying to heaven
štiri strani neba the four points of the compass
(dimna) pisava (reklama) na nebu aeronavtika skywriting; ZDA smoke-writing (sky advertising)
pisec (reklame) na nebu skywriter
košček modrega neba a patch of blue sky
nebó je modro (oblačno) the sky is blue (cloudy, overcast)
dvigati se v nebó to rise to the skies
koga v nebó povzdigovati to praise someone to the skies, to laud to the skies, to extol
(kot) z neba pasti (figurativno) to come out of the blue, to drop from the skies
noben mojster ni z neba padel (figurativno) no one is born a master
v nebó vpijoča krivica a crime crying to heaven for vengeance
moder kot nebó sky blue, skylike
do neba (= čez vse mere) sky-high, to the sky (ali to the skies)

odrsk|i [ó] (-a, -o) bühnenmaßig; (odru primeren) bühnenwirksam; Bühnen- (delavec der Bühnenarbeiter, mojster der Bühnenmeister, reflektor der Bühnenscheinwerfer, glasba die Bühnenmusik, izreka Bühnenaussprache, pravice množina Bühnenrechte)

opi-fex -icis, m in f (opus in facere)

1. „delotvornik“, izdelovalec (izdelovalka), delavec (delavka), ustvarjalec (ustvarjalka), stvarnik (stvarnica); večinoma atrib.: carinae H. (o Evropi), deus o. mundi Ci., rerum O. stvarnik vsemirja (sveta, vesolja), natura Plin. ustvarjajoča, tvorna, ustvarjalna, silvestres apes opifices magis Varr. so bolj delavne; o stvareh: sanguis ille opifex Gell. tista redilna snov, o. calor Lact., splendor o. Ap., fraus fallendi versuta o. Prud.; metaf.: o. verborum Ci. tvorec besed, besedotvornik, persuasionis opifex callidus Amm. ki je mojstrsko znal zvito pregovarjati, esse rhetoricen persuadendi opificem Q. mojstrica v umetnosti pregovarjanja (prepričevanja); pesn. z inf.: o. (mojster) strepitum fidis intendisse Latinae Pers.

2. occ. rokodelec, (upodabljajoči) umetnik: opifices atque servitia S., institores opificesque L., opificum antelucana industria Ci., o. ferri Aur., opificis socius Macr. pomočnik.

orgelsk|i [ó] (-a, -o) Orgel- (koncert das Orgelkonzert, mojster der Orgelbauer, register das Orgelregister, glasba die Orgelmusik, omara das Orgelgehäuse, piščal die Orgelpfeife)

órgelski (-a -o) adj. muz. di, dell'organo; per organo; organistico; organario:
orgelska skladba componimento per organo, brano organistico
orgelski mojster organista
orgelska omara, orgelsko ohišje cassa dell'organo
orgelske piščali canne d'organo

pàmučārskī -ā -ō: predioničarski majstor pamučarskog smjera predilniški mojster bombažne smeri

parō² -āre -āvī -ātum (prim. pariō)

1. pripraviti (pripravljati), priravna(va)ti, prilagoditi (prilagajati), prirediti (prirejati), opremiti (opremljati), urediti (urejati), ukrepati, pripraviti (pripravljati) se na kaj, za kaj; abs.: Pl., Ter., Romani festinare parare S. ukrepajo; z obj.: Ter., S., H., T., Q., Pr., Hier. idr., convivium, insidias, ludos, navem Ci., turres, falces C., bellum C., N., bellum ante audierunt geri quam parari Ci., fugam Ci. pripravljati se na beg, iter C. ali se ad iter L. ali (abs.) ad iter L. pripravljati se na beg, se proelio Iust., alicui necem L. streči komu po življenju, deinde cur quicquam contra leges parasti? Ci.

2. z inf. (prav zdaj) pripravljati se, nameravati, nameniti se, namenjen biti, kaniti, v mislih imeti, misliti: Enn. ap. Varr., Ter., H., Iust., T. idr., liberos exstinguere parabant N., litteras Romam mittere parabam Ci., Labienum adoriri parabant C., in Apuliam … proficisci parabat L., caput orantis nequiquam et multa parantis dicere deturbat terrae V.; v enakem pomenu tudi s finalnim stavkom: animo virili ut sis, para Ter., deos paravisse, ne … Pl. so tako uravnali (uredili) … ; impers.: si ita naturā paratum (uravnano) esset, ut ea dormientes agerent Ci.

3. pridobi(va)ti (si), nabaviti (nabavljati) (si), oskrbeti (oskrbovati) (se), preskrbeti (preskrbovati) (se), priskrbeti (priskrbovati) (si), pripraviti (pripravljati) si, skupaj spraviti (spravljati), zb(i)rati: divitias O., argentum Ci., exercitus S., non modo pacem, sed etiam societatem L. skleniti, praesidium senectuti Ci.; o osebah: amicos, testes Ci.; subst. pt. pf. parāta -ōrum, n pridobljeno imetje, posestvo: H.; occ. priskrbeti (priskrbovati) si z denarjem = kupiti (kupovati): S. idr., hortos, praedia, mancipia Ci., iumenta immenso pretio C., servus argento paratus L. — Od tod adj. pt. pf. parātus 3, adv. -ē

1. pripravljen, gotov: Ter., Plin., Plin. iun. idr., omnia sibi parata et prompta esse C., sedes paratae V., victoria L. lahko dobljena, mors O., domus ali urbs V. pripravljen za sprejem; occ. pripravljen = naréd, pri rokah, na voljo, na razpolago: naves, quae forte paratae, corripiunt V., philosophi habent paratum, quid de quaque re dicant Ci.; z ad: omnia sibi esse ad bellum apta ac parata C., ad bella omnia parata Cu., famulae ad talia sacra paratae O. nameščene (pripravljene) za … ; pesn.: rictus in verba paratus O. pripravljena (hoteča) govoriti; z dat.: parata semper appulsui frons (sc. prorae) T., p. itineri ac proeliis Cu.

2. (o osebah) (z vsem srcem, odločno) pripravljen, namenjen, odločen, vóljen (volján), pri volji, naréd: sic animo paratus C. ali ita sum animo paratus Plancus in Ci. ep. take volje, tako razpoložen, v takem razpoloženju, ut animo essent parati in posterum (za bližnjo prihodnost) C., animo paratior Auct. b. Alx., sese esse paratos Auct. b. Afr., omnium esse militum paratissimos animos C., ad omnia mulieris negotia paratus Ci., paratiores ad omnia pericula subeunda esse C., homo ad omne facinus paratissimus Ci., paratus ad navigandum Ci. pripravljen vkrcati se; prim. navis parata ad navigandum C. odpluti, za odplutje; pesn. in poklas.: animus in utrumque paratus V., paratus in omne obsequium Suet., in obsequium parentis T. (Dial.); z dat.: Q., acies parata neci V., animus sceleribus paratus T., milites parati castris ponendis L., miles ipsi adeo paratus (vdan), ut … T.; z inf.: V., facere paratus N. odločno namenjen, quod parati sunt facere Ci., se iterum paratum esse decertare C., vos servire magis quam imperare parati estis S., quod pericula subire paratissimus fueris Ci.

3. (dobro) pripravljen na (za) boj, gotov (odločen) za boj: se parem non esse paratis adversariis N., facilius est imprudentem quam paratum opprimere N., exercitus paratus atque instructus C. ali instructus paratusque L., provincia paratissima Ci., naves paratissimae C.; z ab (glede na kaj): si paratior ab exercitu esse Caelius in Ci. ep., cum deûm benignitate ab omni re (v vsakem oziru) sumus paratiores Plancus in Ci. ep.; s contra (pren.): optime contra fortunam (udarce usode) paratus Ci. ep.

4. dobro pripravljen, izučen, izšolan, izurjen, vešč: itane huc paratus advenis? Ter., paratus atque instructus Ci., paratus et meditatus, paratus meditatusque Ci., nos paratiores reperiet quam putabat Ci., ad dicendum venire magis audacter quam parate Ci., paratius atque accuratius dicere Ci., diligentius paratiusque venire (sc. ad accusandum) Ci., paratissime respondere Plin. iun. zelo dobro pripravljen na odgovor, id si parate curavi ut canerem Pl. skrbno, natančno; z ad: ut ad partes (na svojo vlogo) paratus veniat Varr., Hernicos ad partes paratos (sc. esse) L. so se dobro naučili svojo vlogo, so se dobro izurili v svoji vlogi, omne tempus in his studiis consumpsi, quo paratior ad usum forensem … esse possim Ci.; z in z acc.: in omnes causas paratus Q.; z in z abl.: in iure paratissimus Ci.; s samim abl.: paratus simulatione T. vešč pretvarjanja, mojster pretvarjanja.

5. kupljen: servi aere parati S.

pekovsk|i [é] (-a, -o) Bäcker- (kruh das Bäckerbrot, mojster der Bäckermeister)
pekovski kvas die Backhefe

pékovski

pékovski mojster master baker
pékovski pomočnik journeyman baker
pékovski ceh bakers' guild

Perillus -ī, m (Πέριλλος) Períl, atenski umetnik, mojster obdelave kovin, ki je agrigentskemu (akragantskemu) tiranu Falarisu izdelal bronastega bika; v njegov votli trup naj bi zapirali zločince, podtaknili ogenj in jih tako žive cvrli. Peril je bil prva žrtev tega bika, saj je moral za preizkušnjo sam prvi vanj: O., Pr., Plin., Sil. Od tod adj. Perillēus 3 Perílov: aes O. Perilov bron = Perilov bronasti bik.

peró (-ésa) n

1. (pri živali) penna:
letalna, krmilna, krovna peresa penne maestre, copritrici, timoniere
gosje, nojevo, petelinje pero penna d'oca, di struzzo, di gallo
tulec peresa calamo
lahek kot pero leggero come una piuma

2. (priprava za pisanje, risanje) penna:
nalivno pero (penna) stilografica
gosje pero penna d'oca
polsteno pero (flomaster) penna a sfera

3. pren. (pisatelj) penna

4. (vzmet) molla

5. star. (rastlinski list) foglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sukati pero, živeti od peresa fare lo scrittore, scrivere
pren. mojster peresa un maestro della penna
zool. morsko pero pennatula (Pennatula phosphorea)

pev|ec¹ [é] moški spol (-ca …) der Sänger, v deškem zboru: Chorknabe, Sängerknabe
zgodovina mojster pevec der Meistersinger, Meistersänger, pesništvo: der Meistersang, Meistergesang
zgodovina potujoči pevec der Bänkelsänger, srednjeveški: fahrender Sänger, der Spielmann
-sänger (cerkveni Kirchensänger, komorni Kammersänger, koncertni Konzertsänger, ljudski Volkssänger, operni Opernsänger, bluesov Bluessänger, falzeta Falsettsänger, protestnih pesmi Protestsänger, rocka Rocksänger, v zboru Chorsänger, pop Popsänger); (kantavtor) der Liedermacher
pevci množina Sänger množina, die Sängerschaft
| svoj. prid.: pevčev

pintar (po)slikati; upodobiti, predstaviti; popleskati; opis(ov)ati; ameriška španščina prilizovati se; pobarvati se, rdečiti se; pomeniti; bahati se

pintar al oleo, al pastel slikati v olju, pastelu
sin pintar nelakiran
si nos pinta mal v najslabšem primeru
pintarse (la cara) šminkati se
para eso se pinta solo v tem je on pravi mojster
no pintar nada nič ne pomeniti

plaválen swimming; used for (ali in) swimming; natatorial

plaválni mehur (ribji) air bladder, sound, (za učenje plavanja) water wings pl
plaválni mojster swimming master
plaválna lastnost (vzgon) buoyancy
plaválna kožica web
plaválna noga webbed foot, (rakov) swimmeret
plaválni telovnik life jacket, ZDA life preserver, ZDA žargon aeronavtika Mae West
plaválna šola swimming school

plaválen de natation, natatoire, de bain, nageur

plavalni bazen piscine ženski spol, bassin moški spol de natation
plavalna kapa bonnet moški spol de bain
plavalni klub, prvak, učitej club moški spol, champion moški spol, professeur moški spol de natation
plavalni mehur (ribe) vessie ženski spol natatoire
plavalen mojster maître-nageur moški spol
plavalna mrenica (zoologija) palmure ženski spol, palmature ženski spol
plavalni pas ceinture ženski spol de natation
plavalna proga voie ženski spol d'eau
plavalna tekma épreuve ženski spol (ali compétition ženski spol, course ženski spol) de natation
plavalni šport natation ženski spol

plaválen de natación

plavalni bazen (prvak, klub, mojster, učitelj, -ica) piscina f (campeón m, club m, maestro m, profesor m, -ra f) de natación
plavalni šport natación f
plavalna kožica membrana f natatoria
plavalne hlačke bañador m
plavalni pas cinturón m de nadar, (reševalni) cinturón m salvavidas
plavalne tekme campeonato m de natación
plavalni tank (voj) tanque m anfibio

plésen (od plesati) de danse, de bal, dansant

plesni čevelj soulier moški spol de bal (ali de danse), escarpin moški spol, (baletni) chausson moški spol de danse
plesna dvojica couple moški spol de danseurs
plesna dvorana salle ženski spol de danse, bal moški spol
plesna glasba musique de danse (ali dansante)
plesni lokal dancing moški spol, familiarno bastringue moški spol, danse ženski spol
plesna melodija air moški spol de danse
plesni mojster maître moški spol de danse (ali à danser)
plesni orkester orchestre moški spol de danse
plesna prireditev bal moški spol
plesna skupina troupe ženski spol de danseurs, chœur moški spol dansant
plesni tečaj cours moški spol de danse
plesni učitelj professeur moški spol de danse
plesni večer soirée ženski spol dansante, bal moški spol
plesna zabava (domača) sauterie ženski spol, surprise-partie (ali party) ženski spol

plésen, plésna, plésno de baile

plesna glasba (orkester, učitelj, dvorana, obleka, čevelj, šola) música f (orquesta f, profesor m, salón m, vestido m, zapato m, academia f) de baile
plesna čajanka té baile m, té m dansant
plesna ura (pouk) lección f (lecciones f pl) de baile
plesni korak paso m de baile
plesna skupina grupo m de danza
plesni venček tertulia f con baile
plesna prireditev baile m
plesni mojster maestro m de baile
plesna dvojica (par) pareja f de baile
plesni partner, -ica pareja f
plesna zabava reunión f de baile, baile m
plesni večer velada f de baile
plesna umetnost arte m de bailar, arte m de la danza