Franja

Octāvius 3 (octāvus) Oktávij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik v 2. punski vojni, pretor na Sardiniji l. 205: L.

2. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik ladjevja v vojni proti Perzeju l. 168 (Perzeja je ujel na Samotraki), l. 165 konzul, umorjen l. 162 v Laodikeji: L., Ci.

3. Cn. Octavius Gnej Oktavij, l. 87 konzul skupaj s svojim političnim nasprotnikom Cino, v času Sulove odsotnosti vodja optimatov: Ci., Vell.

4. M. Octavius Mark Oktavij; kot ljudski tribun je dosegel, da je prišlo do spremembe Sempronijevega žitnega zakona: Ci.

5. M. Octavius Mark Oktavij, edil l. 50, v državljanski vojni Pompejev privrženec: C., Auct. b. Alx.

6. C. Octavius Gaj Oktavij; l. 62 je uničil ostanke po Italiji potikajoče se Katilinove vojske in se zmagovito bojeval s Tračani. Ob vrnitvi iz svoje province Makedonije je nenadoma umrl v Noli l. 58: Ci. ep., Vell., Suet.

7. C. Octavius Gaj Oktavij, sin prejšnjega, kot Cezarjev posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan, pozneje kot cesar imenovan Augustus Avgust, roj. l. 63, umrl l. 14 po Kr. v Noli: Ci., T., Vell., Suet., Fl. idr.

8. O. Mūsa Oktavij Muza, zgodovinopisec za časa: H.

9. Octāvia Oktavija (da jo ločimo od njene starejše istoimen(sk)e sestre, imenovana minor mlajša), Avgustova sestra, omožena najprej z Gajem Marcelom, potem z Markom Antonijem, ki se je od nje ločil l. 32. Zaradi kreposti, zvestobe in lepote je bila zelo spoštovana in je veljala za vzor rimske žene. Umrla je l. 11, ob njeni smrti pa je zavladalo splošno žalovanje: Suet., Vell.

10. Octāvia Oktavija, Klavdijeva in Mesalinina hči, l. 52 po Kr. omožena z Neronom, ki pa jo je kmalu zavrgel in jo dal naposled celo umoriti: T. idr. — Kot adj. Oktávijev: gens Suet., Aur. — Od tod adj. Octāviānus 3 Oktávijev, oktávijski: milites C., naves Auct. b. Alx., bellum Ci. vojna Gneja Oktavija s Cino; kot subst. Octāviānus -ī, m Oktaviján, priimek poznejšega cesarja Avgusta, ki ga je Julij Cezar posinovil iz Oktavijevega rodu: Ci. ep., T.

odbòr comité moški spol , commission ženski spol

akcijski odbor comité d'action
izpitni odbor comité (ali commission) d'examen
izvršni odbor comité exécutif
krajevni odbor comité local
ljudski odbor comité populaire
olimpijski -- Comité Olympique
občinski odbor comité communal (ali municipal)
poslovodni odbor comité de gestion (ali gérance)
(po)svetovalni odbor comité consultatif, commission consultative
upravni odbor comité d'administration, commission administrative
redakcijski odbor comité de rédaction
volivni odbor comité électoral
odbor za pritožbe comité des réclamations
odbor postaviti former (ali instituer) un comité

odbòr comisión f ; junta f ; comité m

odbor za človekove pravice (OZN) Comisión de los Derechos del Hombre
izpitni odbor tribunal m examinador, comisión calificadora
ljudski (krajevni) odbor comisión popular (local)
občinski odbor comisión municipal
olimpijski odbor Comité Olímpico
organizacijski odbor comité organizador
posvetovalni (izvršni, stalni) odbor comisión consultiva (ejecutiva, permanente)
upravni (gospodarski) odbor comisión administrativa (económica)
seja odbora reunión f de la comisión

odpór resistance; opposition; dislike; disinclination

iz odpóra do in opposition to
gnezdo odpóra pocket of resistance
pasivni odpór passive resistance
splošni ljudski odpór total national defence
čutiti odpór do česa to dislike something
takoj začutiti odpór do koga to take an instant dislike to someone
nuditi komu odpór to offer resistance to someone, to withstand someone
iti po liniji manjšega odpóra to take the line of least resistance
nisem naletel na nikak odpór I met no resistance
naleteti na odpór to meet with (ali to encounter) opposition
naleteli smo na močan odpór we met with vigorous resistance
premagati odpór to overcome resistance
ki ne nudi (nobenega) odpóra resistless
načelo najmanjšega odpóra principle of least resistance

osnován (-a -o) adj.

1. creato, istituito, fondato

2. osnovan na basato, che si fonda su; che si rifà, si ispira a:
delo je osnovano na ljudski motiviki l'opera si ispira a motivi popolari

3. fondato, attendibile, plausibile:
sum ni osnovan il sospetto è infondato, privo di fondatezza

pelo moški spol las, lasje, kocina, dlaka; puh

pelo arriba proti dlaki (lasem)
peinarse pelo arriba nazaj se česati
pelo de camello kamelja dlaka, kamelovina
pelo corto kratko ostriženi lasje; deška frizura
pelo a lo garzón, pelo a lo chico deška frizura
pelo oxiginado beljeni lasje
pelo postizo ponarejeni lasje, lasulja
pelo rizado kodrasti lasje
pelo a la romana, pelo a lo Colón paževska frizura
a(l) pelo pogodu; zelo prav; (za las) natančno, točno
pelo a pelo enak, bot
contra pelo ne pogodu, neprav, narobe
de pelo dlakav; premožen, odličen, čeden
ni un pelo niti sledu ne
de medio pelo ljudski
de poco pelo reven, siromašen
en pelo neosedlan; nestrojen (koža)
sin pelo brez dlak, plešast
agarrarse (ali asirse) de un pelo vsako pretvezo uporabiti
andar al pelo pretepati se
no corre un pelo de aire najmanjše sapice ni
cortar un pelo en el aire biti zelo bistroumen
echar pelo izmučiti se, utruditi se
hacer el pelo česati, frizirati
no tener pelo de tonto imeti zdravo pamet, biti prevejan
tomar el pelo (a) koga za nos vleči, za norca imeti
todo va al pelo vse gre gladko
no se le ve el pelo izginil je brez sledu
estar a medios pelos pijan biti
estoy de ello hasta los pelos sit sem tega že do grla
los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci (se mu ježe)
contar a. con todos sus pelos y señales nekaj zelo podrobno pripovedovati
tirar de los pelos za lase povleči

pesnik [é] moški spol (-a …) der Dichter, lirski: der Lyriker; figurativno der Poet; (delavski Arbeiterdichter, dvorni Hofdichter, ljudski Volksdichter, najljubši Lieblingsdichter, renesančni Renaissancedichter)

pev|ec¹ [é] moški spol (-ca …) der Sänger, v deškem zboru: Chorknabe, Sängerknabe
zgodovina mojster pevec der Meistersinger, Meistersänger, pesništvo: der Meistersang, Meistergesang
zgodovina potujoči pevec der Bänkelsänger, srednjeveški: fahrender Sänger, der Spielmann
-sänger (cerkveni Kirchensänger, komorni Kammersänger, koncertni Konzertsänger, ljudski Volkssänger, operni Opernsänger, bluesov Bluessänger, falzeta Falsettsänger, protestnih pesmi Protestsänger, rocka Rocksänger, v zboru Chorsänger, pop Popsänger); (kantavtor) der Liedermacher
pevci množina Sänger množina, die Sängerschaft
| svoj. prid.: pevčev

pévec singer; songster; vocalist

cerkveni pévec chorister, cantor; (deček) choirboy
operni pévec opera singer
pévec božičnih pesmi carol-singer, caroller, (pl) waits
prvi pévec (predpevec) precentor
ulični pévec street-singer
zborovski pévec choir-singer, chorister
ljudski, ulični pévec ballad-singer, balladmonger; (potujoči vitez, zgodovina) minstrel

pévec chanteur moški spol

amaterski, koncertni, ljudski, operni, poklicni, poulični pevec chanteur amateur, de concert, populaire, d'opéra (ali lyrique), professionnel, des rues
cerkveni pevci chanteurs d'église, chapelle ženski spol
kabaretni pevec chansonnier moški spol
kičast, osladen pevec chanteur de charme
mojstrski pevec maître moški spol chanteur
solo pevec soliste moški spol
zborovski pevec choriste moški spol

pisátelj écrivain moški spol , auteur moški spol , homme moški spol de lettres (ali de plume) , plume ženski spol , littérateur moški spol

ljudski pisatelj écrivain populaire

pisátelj, pisáteljica escritor m , -ra f ; literato m ; autor m , -ra f

ljudski pisatelj escritor popular

Plautius (vulg. Plōtius) 3 Plávtij(ev) (Plávcij(ev)), Plótij(ev) (Plócij(ev)), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani predstavniki tega rodu so:

1. M. Plautius Silvanus Mark Plavtij Silvan, ki je kot ljudski tribun s svojim zakonom (lex Plautia Papiria) končal zavezniško vojno: Ci.

2. L. Plotius Lucij Plótij, pesnik: Ci.

3. Plotius Tucca Plótij Tuka, pesnik, Vergilijev prijatelj. Kot adj. Plávtijev (Plávcijev), Plótijev (Plócijev): lex Plautia (Plotia) S., Ci. fr., enako tudi samo Plotia Ci. ep.; rogatio Plotia (Plautia) Suet., Gell. — Od tod adj. Plautiānus (Plōtiānus) 3 Plávtijev (Plávcijev), Plótijev (Plócijev): bona Plotiana Ci. (nekega) Plotija, fabulae Gell.

plebiscít referendum; plebiscite

narodni, ljudski plebiscít national referendum

ples¹ [é] moški spol (-a …) der Tanz (častni Ehrentanz, družabni Gesellschaftstanz, izrazni Ausdruckstanz, koračni [Schrittanz] Schritttanz, Schreittanz, krožni Rundtanz, kultni Kulttanz, ljudski Volkstanz, modni Modetanz, mrtvaški Totentanz, narodni Nationaltanz, parni Paartanz, prvi/ otvoritveni Eröffnungstanz, na konicah Spitzentanz, na ledu Eistanz, s kačami Schlangentanz, s pajčolani Schleiertanz, vil Feentanz, v maskah Maskentanz, z baklami Fackeltanz, Feuertanz, z meči Schwertertanz, z orožjem Waffentanz, živalstvo, zoologija rastitveni Balztanz, tempeljski Tempeltanz, trebušni Bauchtanz, živalstvo, zoologija tresorepi Schwänzeltanz, verižni Kettentanz, zarotitveni Beschwörungstanz, žetveni Erntetanz)
zadnji ples der Kehraus, der Rausschmeißer
šport športni ples der Tanzsport
ples v krogu der Kreistanz, der Reigen
figurativno ples po jajcih Eiertanz
pouk plesa der Tanzunterricht
demonstrator plesa der Vortänzer
veselje do plesa die Tanzlust
živalstvo, zoologija sporazumevanje s plesom die Tanzsprache
večer s plesom der Tanzabend
zabava s plesom das Tanzvergnügen
pokazati/demonstrirati ples vortanzen
prositi za ples zum Tanz bitten
učiti ples Tanzstunden geben

plés danse ženski spol , bal moški spol, familiarno sauterie ženski spol

ples v dobrodelne namene bal de bienfaisance
ples v maskah bal masqué, mascarade ženski spol
ples v nošah bal costumé (ali travesti)
ples na prostem bal champêtre
ples na vrvi danse sur la corde
čajanka s plesom thé moški spol dansant
ples čarovnic danse des sorcières, ronde ženski spol du sabbat
bojni, obredni, trebušni ples danse guerrière, rituelle, du ventre
domači, hišni ples bal privé
ljudski ples danse populaire (ali folklorique)
mrtvaški ples danse macabre (ali des morts)
Vidov ples (medicina) danse de Saint-Guy
večer s plesom soirée ženski spol dansante
iti na ples aller au bal (ali au dancing)
povabiti koga na ples inviter quelqu'un à danser
prirediti velik ples donner (ali organiser) un grand bal
začeti (odpreti) ples ouvrir la danse (ali le bal)

plés (-a) m

1. danza, ballo:
petje in ples canti e balli
latinskoameriški plesi danze latino-americane
standardni plesi danze standard
ljudski, španski plesi danze popolari, spagnole
trebušni ples danza del ventre
bojni ples danza di guerra
ples v maskah ballo in maschera

2. (skladba) danza:
Slovanski plesi Antonina Dvořaka Danze slave di Antonin Dvořak

3. (prireditev) ballo, festa danzante:
ples v maskah ballo in maschera

4. (ritmično gibanje živali) danza:
čebelji ples danza delle api
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
etn. ples z meči danza delle spade
um. mrtvaški ples danza macabra
med. svetega Vida ples ballo di S. Vito

plés baile m ; danza f

baletni ples ballet m, bailable m
bojni ples danza f guerrera
domači, hišni ples baile m en casa (particular)
ples v kostimih baile m de trajes
ljudski ples danza f popular
ples v maskah baile m de máscaras
mrtvaški ples danza f macabra
vilinski ples danza de las hadas
ples z meči danza de (las) espadas
vidov ples (med) baile de San Vito

predstávnik representative; spokesman, pl -men

ljudski predstávnik representative of the people
trgovski (diplomatski) predstávnik commercial (diplomatic) representative

pristis -is, f (tuj. πρίστις „riba žagarica“) po ljudski etim. potvorjeno v pistrīx -īcis, f

1. vsaka morska pošast, morska žival, velika (morska) riba (poseb. kit, morski pes, morski volk, žagarica (pilar)); v obl. pristis: Plin., Val. Fl., Pl., Non. idr., frons hominem praefert, in pristim desinit alvus V.; v obl. pistrix: virgo pube tenus, postrema … pistrix V. (o Skili (Scili)), Neptunus pistricum dominus Arn.

2. metaf.
a) v obl. pistrix Kit (ozvezdje): Ci. (Arat.), Hyg.
b) v obl. pristis majhna, hitra bojna (vojna) ladja (brzica): comparaverat … lembos pristīsque L., adiectae … quinque pristes erant L. (prej so na teh mestih brali pistrīsque, pistres).
c) Pristis Kit, ime neke Enejeve ladje: velocem Mnestheus agit acri remige Pristim V.