Franja

pòkladnica ž dial.
1. zadnja predpustna nedelja
2. gastr. jed iz sira, jajc in moke, ki jo pripravljajo ob pustu

pollicitation [pəlisitéišən] samostalnik
prostovoljna obljuba
pravno obljuba, ki se jo lahko prekliče

posŕnuti pòsr̄nēm
1. spodrsniti: posrnuti na ledu; čovjek mora gledati da ne posrne
2. opoteči se: još mi nikad posrnuo nisi, a danas mi poče posrtati
3. pasti, omahniti: posrnuti pod teškim teretom
4. pasti, grešiti, narediti greh: dakle si posrnula?
5. ekspr. gospodarsko jo zavoziti: posrnuo je seljak, posrnuli smo i mi

postrádati pòstrādām
1. skupiti jo
2. utrpeti škodo: u ratu mnogi su teško postradali; a kad ja postradam, niko neće doći da me upita kako mi je
3. ponesrečiti se: postradati u željezničkoj nesreći

pòstrig m
1. striženje: postrig ovaca
2. postrig, postriženje, obred striženja ob sprejemu v red, samostan, tonziranje
3. samostan, v katerem je bil menih tonziran: do 1811 boravio je u svojemu -u, u manastiru Nikolji
4. bera, zbirica, ki jo župljani dajejo parohu (pravosl.)

postùpača ž, postùpaonica ž, postupaònica ž pogača, ki jo lomijo otroku nad glavo, ko shodi; kdor odlomi kos pogače, zbeži, da bi otrok bil urnih nog

poštápalica ž, poštàpāljka ž
1. opora: kći mu je bila poštapalica u starosti
2. beseda, ki jo kdo brez potrebe uporablja v govoru, v pisanju, nekako iz zadrege: to je, dakle, danas, ovaj, svakodnevni, kako da kažem, običaj kod, ovaj, našega naroda; koliko imate goveda u štali, pa čujte, ne bih vam mogao, ovaj, odmah odgovoriti

pòtegliti -īm
1. potegniti: da i ja poteglim teret moje braće, koja su u nevolji
2. potegliti muku pretrpeti težave; grdnu je muku poteglila ta žena kod tolike djece
3. ekspr. popihati jo: potegliti kući

pȍtra ž škoda, ki jo živina naredi na tuji njivi, na tujem travniku

pȍtričār m kdor je kriv za "potro", kdor ocenjuje škodo, ki jo je naredila živina na tuji njivi, na tujem travniku

potr̀kalīšte s
1. dirkališče, stadion
2. pot, ki jo jezdec ali pešec v enem dnevu pusti za sabo

pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni frazem
(pregovor) ▸ a pokolba vezető út is jó szándékkal van kikövezve

poùmicati -ičēm ekspr. drug za drugim jo popihati, pobrisati

pòzajmica ž
1. posojilo, pósoda: uzeti što na -u; imati velike novce u -ama; mnogi žive od -e, ne od vlastitog rada
2. izposojenka, izposojanje iz tuje književnosti ali tujega jezika: nema jezika bez pozajmica iz susjednih jezika
3. gl. pòzajmenica 1.: treba da nadem susjeda da se dogovorimo hoćemo li danas kod njega u pozajmicu, a sutra kod nas
4. zgod. fevd, zemljiška posest, ki jo je fevdalec, zemljiški gospod dajal v koriščenje vazalu proti določenim obveznostim: takav posjed zvao se leno, pozajmica

pràmati -ām dial.
1. bežati, brisati jo: da vidiš kako prama kučka u planinu
2. padati: on je živio kod ponora potoka šumnoga, gdjeno prama voda kovrčasta i ulazi u njedra zemljina

predèrati prèderēm ekspr.
1. ubrisati, udariti: prederati koga štapom po ledima
2. pobrisati jo, pobegniti: mi opet prederemo preko Drine

prèdrijeti prȅdrēm (ijek.), prèdrēti prȅdrēm (ek.) vel. prèdri, prèdrijeh prȅdrije in prèdrēh prȅdrē, prȅdro prȅdr̄la, prȅdr̄t -a
1. raztrgati: predrijeti lanac; tko je svakome prijatelj, ili je odveć bogat ili je predrta fukara
2. udariti: predrijeti koga štapom
3. ekspr. pobrisati jo: ja sam bez duše predro preko Maljena

prèkrmak -r̄mka m domača žival, ki smo jo preredili čez zimo, enoletni junček

presentment [prizéntmənt] samostalnik
prikaz, podajanje, slika
gledališče predstava
pravno vročitev, predložitev; predstavljanje
pravno obtožnica, ki jo sestavi porota, izjava porote pod prisego
filozofija, psihologija predstava

prijèhranak -ānka m (ijek.), préhranak -ānka m (ek.) zeljnata glava ali kaka druga rastlina, ki jo puste za seme