Franja

inexpressive [iniksprésiv] pridevnik (inexpressively prislov)
brezizrazen
figurativno prazen, brez vsebine

to be inexpressive of s.th. ne izraziti česa

intērprete m, f

1. razlagalec, razlagalka; pojasnjevalec, pojasnjevalka:
farsi interprete di qcs. presso qcn. komu kaj izraziti, posredovati

2. tolmač:
interprete simultaneo simultani tolmač

3. gled. interpret; izvajalec, izvajalka

ipotesi f

1. hipoteza, podmena; domneva:
formulare un'ipotesi izraziti domnevo

2. mat. hipoteza

3. ekst. naključje, slučaj, slučajnost, morebitnost:
nella migliore, peggiore delle ipotesi v najboljšem, najslabšem primeru
nella dannata ipotesi che v primeru, bognasvaruj, da

iubeō -ēre (prvotno ioubeō), iūssī, iussum

1. (držpr. t. t.) (za)ukaz(ov)ati, odrediti (odrejati), določiti (določati), ukreniti (ukrepati), skleniti (sklepati), odobriti (odobravati), potrditi (potrjevati), prista(ja)ti na kaj: quemadmodum senatus censuit populusque iussit Ci., dicere apud populum de legibus iubendis Ci.; kot uvodna formula pri rogacijah: „velitis, iubeatis“, odvisno: „vellent iuberent“, Ci., L.; z obj.: populus id iusserat Ci. je odobril, quae scisceret plebs aut quae populus iuberet S., i. legem, bellum, societatem L., foedus Ci., regem L. prizna(va)ti, pripozna(va)ti, ei provinciam Numidiam S. prisoditi (prisojati); s predik. acc.: eum regem L. ali eum imperatorem S. odmeriti (odmerjati) za … , določiti (določati) za … ; pesn.: volucres regna iubentes O. prisojajoče mu kraljestvo; nam. acc. dē: de ea re populus iussit L., de omnibus his populum iussisse L., de pace „uti rogas“ omnes tribus iusserunt L. V tej rabi je sprva sledil pravilno finalni stavek: iubere, ut … referret Ci., iuberent, ut senatus decerneret L., iussit senatus, ut classem traiceret L., populus iussit, ut statuas Verris quaestores demoliendas locarent Ci.; šele pozneje je nastopil tukaj ACI: senatus dictatorem dici iussit L.

2. (kako dejavnost komu) naložiti (nalagati), naročiti (naročati), (za)ukazati ((za)ukazovati), zapoved(ov)ati, vele(va)ti (naspr. vetare); abs.: defessa iubendo Iuno O., non iubeo Ci., lex? iubet aut vetat Ci., lex omnis aut iubet aut vetat Q., ut iusti (= iussisti) Pl., ita ut tu iusti Ter.; z obj.: iubere neces, tributum T., quid iubeatve vetetve O., fecisse, quod iusseram Ter.; pogosto pt. pf.: iussa fuga O., poena H., iussi labores T., iussae mortis nuntius T.; subst. iussum -ī, n zapoved, ukaz, povelje: deorum immortalium iussis id fecerunt Ci., iussis parens O. ali oboediens S., iussa facere V., efficere S., iussa aspernere, abnuere T., detrectare, exuere T.; occ. odredba, odlok, ukaz: aes, in quo populi iussa esse voluit Ci., putasne, si populus iusserit, id iussum ratum atque firmum futurum Ci., perniciosa et iniusta populis iussa describere Ci.; poseb. odredba ali zapisek zdravnikov: iussa medicorum ministrare O. da(ja)ti (bolnikom), kar so odredili (zapisali) zdravniki. Sklad:

1. klas. z ACI; pri tem si je treba zapomniti:
a) če je navedena oseba, ki zapoveduje in ki se ji zapoveduje, stoji ACI act.: exire ex urbe iubet consul hostem Ci., iussit Timarchidem aestimare argentum Ci., quis te istaec iussit loqui Ter., Caesar te sine curā esse iussit Ci. ti pravi, da bodi brez skrbi, abire Cophen iubet Cu. zapove Kofenu, naj gre svojo pot, duas acies hostem propulsare, tertiam opus perficere iussit C.; poseb. v reklu: amicum valere (salvere) iubere Ci. klicati mu salve ali vale (= pozdravljati ali poslavljati se); inf. act. lahko tudi ostane, če oseba, kateri se zapoveduje, ni omenjena, ker je sama po sebi umevna ali pa ker je zapoved splošno veljavna: receptui canere iubet C. (namreč trobentačem), Verres adesse iubebat (sc. reum) Ci., consul exire ex urbe iussit Ci. (namreč tistemu, o katerem se ravno govori), pronuntiare iusserunt (sc. praecones) C., signum observare iubet (sc. milites) C.; od tod v svobodnejšem govoru sploh z inf.: sapientia iubet augere opes Ci. da naj človek … , fortitudo dimicare iubet Ci.; tako zlasti pri pesnikih in poznejših piscih: flores amoenae ferre iube rosae H., iube oculos elidere Pl., aperire deinde armentarium iussit T.
b) če oseba, ki se ji zapoveduje, ni omenjena, je treba misel obrniti oz. izraziti pass.: vocari ad se Agonidem iubet Ci., tabulas proferri iussimus Ci.
c) če zapovedujoča oseba ni imenovana, stoji NCI: ire in exsilium iussus est Ci., homines iubentur abire Ci., consules iubentur scribere exercitum L. konzuloma se naroči, dare vela iubemur O.
č) seveda stoji tudi tukaj inf. pass., če oseba, ki se ji zapoveduje, ni omenjena: locus lautiaque legatis praeberi iussa L. bil je izdan ukaz, da naj se …

2. V vulg. govoru (kot v. imperandi) s finalnim stavkom: iubebat, bonum haberet animum T., iube maneat Ter., Ucubim iussit incenderent Auct. b. Hisp., legati … iubebant, vel obsides daret L., iubet, depositis impedimentis sarcinisque expediti certarent T., iube famulos, apparent Pl., herus me iussit Pamphilum hodie observarem; večinoma z veznikom: iubeto, ut certet Amyntas V., iussit, ut naves Euboeam peterent L., ut puellas curent, conforment, iube Afr. fr., sive iubebat, ut facerem quid, sive vetabat H., aegrum iubet, ut sit animo bono Ap., hoc tibi erus me iussit ferre … atque ut mecum mitteres Phoenicium Pl., alter consul cum Bois iussus bellum gerere; alterum (consulem) ut mitteret Romam L., iubet sententiam ut dicat suam Ter., quo (praecepto) iubemur, ut quoties possumus de omnibus legis verbis controversiam faciamus Sen. ph., quod ne fieret, consules amicique Pompei iusserunt Hirt., qui iubet, ne fallas mercennarium Aug., obtestor, iubeas, ne citus impetus arsurum mediis inferat ignibus Prud. Poznejša latinščina sklada ta glag. celo z dat. (analogno po glag. imperare): Britannico iussit, exsurgeret T., quibus iusserat, ut resisterent T., Hercules Patitio ac Pinario sacrorum custodibus iussit, ne mulierem interesse permitterent Macr.; podobno: scribae interroganti, quid fieri signis vellet, iussit L.

Opomba: Star. cj. pf. iūssim, iūssis Pl., iūssit Rogatio vetus ap. Fest., Ci.; fut. II. act. iūssō: Pl., V., Sil. Sinkop. pr. iuben = iubesne: Pl.; pf. iūstī = iūssistī Pl., Ter.; inf. pf. iūsse = iūssisse: Ter.

izraža|ti (-m) izraziti (ständig, regelmäßig, immer wieder) ausdrücken, äußern (se sich)
| ➞ → izraziti

izrážati (-am) imperf. glej izraziti | izražati

izreč|i [ê] (-em) aussprechen, äußern; (izraziti) vorbringen, ausdrücken
izreči dobrodošlico komu (jemanden) willkommen heißen
izreči sodbo ein Urteil fällen
izreči sožalje sein Beileid ausprechen/ausdrücken, kondolieren
izreči svojo pripravljenost za … sich bereit erklären, zu …
izreči zaupnico jemandem das Vertrauen aussprechen
izreči kritiko česa (etwas) kritisieren, Kritik üben an
izreči opomin komu jemanden verwarnen
izreči se za kaj /proti čemu sich für/gegen (etwas) erklären/aussprechen

jásen (veder) unclouded, serene, unobscured, fair, sunny; (očiten) evident, obvious, manifest; (viden) clear, conspicuous; (svetel) luminous, bright, shining, light; (razumljiv) intelligible, easily understood; (nedvomen) indubitable, unmistakable, not to be mistaken, leaving no doubt; (nedvoumen) unequivocal, unambiguous; (izrečen) explicit; (točen) precise, exact; (barva) light, light-coloured; (slog, stil) clear, lucid; (samoumeven) self-evident

jásno in jedrnato izraziti to express tersely and neatly
jásen kot beli dan self-evident, as clear as daylight (ali arhaično as noonday), as clear as crystal, as plain as a pikestaff, as plain as the nose on your face, as plain as the palm of your hand
nebo je jásno the sky is clear
to je jásno that's clear, that's flat
kot strela z jásnega out of the blue
strela z jásnega a bolt from the blue
ni mi čisto jásno it is not quite clear to me
nisem si na jásnem o tem I am not (quite) clear about it
sem jásen? do I make myself clear?, have I made myself plain on that point?
jásno govoriti to speak clearly
jásno se izraziti to make it clear
jásno se odražati na obzorju to show clear on the horizon
priti na jásno (figurativno) to clear up, to settle (o čem something)
postalo nam je jásno it dawned on us
to je popolnoma jásno (figurativno) it's perfectly obvious

kleiden oblačiti, obleči (sich se; figurativ nadevati si); (gut stehen) pristojati; in Worte kleiden izraziti z besedami

kommen (kam, gekommen)

1. priti, prihajati; geflogen/gelaufen/gefahren/geritten kommen prileteti/priteči, pripeljati se/prijahati; kommen und gehen prihajati in odhajati; wie gerufen kommen priti/biti kot naročen/kot nalašč; kommt Zeit, kommt Rat vse ob svojem času/se bo že pravi čas pokazalo

2. kommen lassen zu Worte: pustiti (do besede); dovoliti (es nicht zum Äußersten kommen lassen) ne dovoliti, da pride do skrajnosti; so lasse ich mir nicht kommen tako se z mano ne govori; poslati po, einen Menschen: poklicati, Sachen: naročiti; sich nichts zuschulden kommen lassen ničesar ne zagrešiti

3. lieb, freundlich, grob, frech, ungelegen, zu früh usw.: biti, zdeti se; das kommt mir unerwartet tega nisem pričakoval; das kommt mir zu früh to mi je prezgodaj, to se mi zdi prezgodaj

4. (auftauchen) Knospen, die Sonne usw.: pojaviti se, pokazati se; (anbrechen) Morgen, Tag usw.: napočiti

5. zgoditi se, es kam wie es [mußte] musste zgodilo se je (kot je bilo namenjeno); komme, was da wolle naj pride, kar hoče; wie es gerade kommt kakor kane

6. (kosten) stati (das kommt 5 Mark to stane 5 mark); teuer zu stehen kommen drago stati

7. kommen aus (stammen) einem Gebiet, einer Stadt, einem Staat: biti iz

8. jemandem kommen (einen Orgasmus haben) es kommt ... (komu) pride

9. wie kommt es... kako to, da
an: an die Reihe kommen priti na vrsto; an jemandes Stelle kommen priti na mesto (koga); an den Richtigen kommen naleteti na pravega; an den Tag kommen priti na dan
auf: auf etwas kommen priti do/na, (entdecken) odkriti (kaj), naleteti na, (sich erinnern) domisliti se, spomniti se (česa); nicht auf den Namen kommen ne spomniti se imena; wie kommen Sie darauf? kako pridete na to misel; auf den Gedanken kommen domisliti se, X kommt ... Xu pride na misel; auf etwas/jemanden kommen als Anteil priti na, odpasti na; auf etwas/jemanden zu sprechen kommen omeniti (kaj/koga), začeti govoriti o; auf etwas anderes zu sprechen kommen obrniti pogovor na nekaj drugega; auf jemanden/etwas nichts kommen lassen zagovarjati koga/kaj, braniti; auf den Grund kommen einer Sache: priti do dna (čemu); auf seine Kosten kommen priti na svoj račun; auf die Spur kommen izslediti, zaslediti
aus: aus der Mode kommen priti iz mode; aus dem Konzept kommen izgubiti nit/koncept; aus der Fassung kommen izgubiti kontrolo na sabo
außer: außer Atem kommen priti ob sapo
durch: durchs Leben kommen prebiti se skozi življenje
hinter: hinter etwas kommen ugotoviti kaj, spregledati kaj
in: in Mode kommen priti v modo; in eine Lage/Situation usw.: znajti se v; in Gang/ins Rutschen usw. kommen začeti se premikati, začeti drseti; in Gang kommen figurativ premakniti se; in Zorn/Verzweiflung/Eifer kommen razjeziti se, obupati, razvneti se; ins Gerede kommen postati predmet govoric/opravljanja
mit: mit etwas kommen priti z, prihajati z
über: über jemanden kommen obiti (Zorn kommt... jeza obide koga) , Armut, Unglück: doleteti koga, zadeti koga
um: um etwas kommen priti ob (kaj), izgubiti (kaj)
von: von etwas kommen izvirati iz, biti vzrok (X kommt von Y Y je vzrok Xa)
zu: zu etwas kommen priti do; (bekommen) dobiti; zu Reichtum/Geld kommen obogateti; zu sich kommen priti k sebi; zu Fall kommen pasti; zum [Abschluß] Abschluss kommen končati se, biti končan; zum Ausbruch kommen izbruhniti; zum Ausdruck kommen izraziti se; zur Besinnung kommen ovedeti se; zum [Entschluß] Entschluss kommen odločiti se; zur Ruhe kommen umiriti se, najti svoj mir; zu Schaden kommen poškodovati se; zur Sprache kommen biti obravnavan; zu Tode kommen izgubiti življenje; zum Vorschein kommen priti na svetlo/na dan

krátek short; brief; (kratko povzet) summary; (čas) of short duration

na krátko in short, shortly, briefly
v krátkem within a short time, soon, shortly, before long
pred krátkim recently, the other day, lately, newly, of late, a short time ago, a short while ago, not long ago, not long since
do pred krátkim until lately, until quite recently
krátko in jedrnato short and to the point
na krátko povedano je stvar, da... the long and the short of it is that...
na krátko mu rečejo Joe he is called Joe for short
krátek čas pastime, amusement
krátka biografija profile
krátek film (film) short, (2.000 čevljev dolg) two-reeler
krátek opis précis
krátek rok short term
krátek spomin short memory
krátek val shortwave
na krátkih valovih in the shortwave (frequency) band
krátka vsebina summary, abstract
krátek stik (elektrika) short circuit
koga na krátko držati to keep someone on a short lead
krátko se izraziti to put it briefly
biti krátek s kom to be short with someone
ona ima krátek spomin she has a short memory, she is forgetful
delati komu krátek čas to amuse someone, to entertain someone
knjiga bo v krátkem izšla the book will be out soon
oddajati na krátkih valovih iz... to transmit (ali to broadcast) on shortwaves from...
posta(ja)ti krátek to become short, to shorten
krátko povedano in short
povej na krátko! cut it short!
da na krátko povem to be brief, to cut (ali to make) a long story short, to put it in a nutshell, to sum up
krátko potegniti (figurativno) to come off badly, to draw a blank, to come off second best
krajši konec potegniti (figurativno) to get the worst of it, to be the loser

krítičen¹ (-čna -o) adj. (nanašajoč se na kritiko) critico, di critica; fustigatore; riprensivo:
kritični članek articolo di critica
kritična študija saggio critico
izraziti kritično misel, pripombo fare appunti critici
gledati na kaj s kritičnim očesom guardare a qcs. con occhio critico
kritična izdaja (literarnega teksta) edizione critica (di un testo letterario)
kritična ocena recensione
kritična opomba osservazione

láskav flattering; fawning; adulatory, coaxing; cajoling; complimentary

(zelo) láskavo zame! I am flattered
láskavo se izraziti o to speak in flattering terms of

lograr doseči, dobiti, pridobiti si; uspeti

logra cuanto quiere vse mu gre po želji
lograr la aprobación na odobravanje naleteti
lograr un favor pridobiti si naklonjenost
lograr muchos éxitos imeti mnogo uspeha
lograr a fuerza de ruegos doseči s prošnjami
no lo logró ni mu uspelo
no logra expresarse ne zna se izraziti
lograrse uspeti, posrečiti se

louer¹ [lwe] hvaliti, slaviti; odobravati; poveličevati

se louer de quelque chose (po)hvaliti se s čim, biti čisto zadovoljen, izraziti svoje zadovoljstvo s čim
Dieu soit loué! hvala bogu!

make^*2 [méik]

1. prehodni glagol
delati, napraviti; izdelati, izdelovati (from, of, out, of iz)
predelati, predelovati, tvoriti, oblikovati (to, into v)
pripraviti (kavo, čaj); uvesti (pravila, zakone), sestaviti, spisati (pesem); zbrati (glasove); ustvariti
figurativno napraviti kaj iz koga (to make a doctor of s.o.)
povzročiti, prinašati (zadovoljstvo); pokazati se, postaviti, biti (she makes him a good wife)
znesti, znašati; imenovati za (he was made a general)
(z nedoločnikom brez "to" v aktivu, s "to" v pasivu) pripraviti koga do česa (they made him talk, he was made to talk)
meniti, misliti, predstavljati si (what do you make of it)
pogovorno imeti koga za kaj (I make him an honest man)
zaslužiti, ustvariti dobiček; doseči (hitrost), premeriti (pot)
sleng zapeljati, posiliti; prispeti (ladja v pristanišče), doseči
navtika zagledati (kopno)
britanska angleščina jesti; imeti (govor); mešati karte
elektrika spojiti
ameriško, sleng identificirati koga

2. neprehodni glagol
nameniti se, poskusiti, napotiti se, peljati (pot) razprostirati se, teči (reka) (to)
nastopiti (plima), naraščati (voda)
figurativno povzročiti, pripeljati do

to make advances truditi se koga pridobiti
to make no account of ne ozirati se na kaj
to make allowance for upoštevati, biti uvideven
to make amends for odškodovati, oddolžiti se za kaj
to make angry zjeziti
to make an appointment dogovoriti se za sestanek
to make as if (ali as though) pretvarjati se, hliniti
as you make your bed so you must lie upon it kakor boš postlal, tako bož ležal
to make a bag imeti dober lov
to make the bed postlati
to make believe pretvarjati se, hliniti
to make a bid for truditi se za, potegovati se za kaj
to make bold drzniti si, upati si
to make no bones about povedati odkrito brez strahu, požvižgati se na kaj
to make one's bread vzdrževati se sam
sleng to make book ilegalno sklepati stave na konjskih dirkah
this book makes good reading ta knjiga se dobro bere
to make or break s.o. pripeljati koga do uspeha ali poloma
to make a clean breast of priznati, olajšati si srce
to make bricks without straw delati nekaj neizvedljivega
to make the best of izkoristiti kar najbolje, napraviti kar se le da, sprijazniti se s čim
to make cards mešati karte
to make certain prepričati se
to make clear objasniti, razložiti
to make the door upon s.o. zapreti komu vrata
to make a difference to biti važno, spremeniti stvar
to make s.th. do; ali to make do with a.th. zadovoljiti se s čim
to make no doubt ne dvomiti
to make both ends meet shajati s svojimi sredstvi, prilagoditi izdatke dohodkom
to make eyes at spogledovati se, zaljubljeno koga gledati
to make an effort potruditi se
to make excuses opravičevati se, izgovarjati se, izvijati se
to make an example of eksemplarično kaznovati
to make an exhibition of o.s. spozabiti se
to make faces at pačiti se komu
to make a face nakremžiti se
to make a figure zgledati smešen
to make a fire zakuriti
you are made for this job si kot ustvarjen za to delo
to make one's fortune obogateti
to make a fool of o.s. biti za norca
to make a fool of s.o. imeti koga za norca
to make free with brez zadrege uporabljati, razpolagati s čim
to make friends with sprijateljiti se s kom
to make fun (ali game) of zasmehovati koga, zafrkavati
to make a go of uspeti v čem
to make good uspeti
to make s.th. good povrniti, kriti, nadoknaditi
to make a hash of pokvariti, zavozlati (zgodbo)
to make a habit of it priti v navado
to make haste pohiteti
to make hay pospraviti seno
to make hay of napraviti zmešnjavo
to make hay while the sun shines kovati železo dokler je vroče
to make head(way) napredovati
to make headway against premagati (težave)
not to make head or tail of ne razumeti
ameriško to make a hit postati popularen
to make o.s. at home biti kakor doma
ameriško to make it uspeti
navtika to make it so izvršiti nalog
to make it hot for s.o. naščuvati javnost proti komu, preganjati koga
to make things šaljivo gladko izpeljati (da teče kot po maslu)
ameriško to make a killing nenadoma zaslužiti ali priti do denarja
to make known sporočiti, objaviti
to make land zagledati kopno, pripluti v pristanišče
to make light (ali little) of podcenjevati, nalahko jemati
sleng to make like posnemati
to make a living preživljati se
to make one's own life živeti svoje življenje, hoditi svojo pot
to make love to ljubimkati, spolno občevati s kom
to make one's mark napraviti karijero, izkazati se
to make one's mark on vtisniti svoj pečat
to make or mar pripeljati do uspeha ali poloma
to make a match dobro se omožiti (oženiti)
to make a good meal dobro jesti
to make merry hrupno proslavljati, bučno se veseliti
to make minoemeat of izpodbiti, popolnoma premagati
to make a monkey out of osmešiti koga
to make money dobro zaslužiti, obogateti
to make the most of čim bolj izrabiti
to make a mountain out of a molehill napraviti iz muhe slona
to make mouths at pačiti se komu
to make s.o.'s mouth water vzbuditi zavist ali željo
to make move lotiti se česa, odpraviti se, kreniti
to make much of ceniti, pripisovati važnost čemu, imeti od česa veliko koristi
to make a name for o.s. napraviti si ime
to make a night of it prekrokati vso noč
to make a noise in the world postati slaven, zasloveti
to make nothing of ne razumeti, biti zmeden
to make of tolmačiti, razlagati si
to make one of priključiti se
to make the pace voditi, diktirati tempo
to make passes at objemati, ljubkovati, dvoriti
to make peace skleniti mir
to make one's pile obogateti, spraviti denar na kup
to make a play for poskužati pridobiti
to make a plunge lotiti se brez pomisleka, visoko staviti
navtika to make port pripluti v pristanišče
to make a point of vztrajati pri čem, predvsem se potruditi
to make a price nastaviti ceno
to make a practice of imeti navado, navaditi se
to make a racket biti zelo hrupen, razgrajati
to make ready pripraviti
to make the rounds obhoditi (stražar)
to make sail odpluti, odjadrati
to make o.s. scarce izginiti
to make a scene napraviti komu neprijetno sceno
to make no secret of ne prikrivati, odkrito pokazati ali povedati
to make shift with pomagati si, nekako urediti
to make s.o. sit up koga zelo presenetiti
to make a good (poor) showing dobro (slabo) se izkazati
to make it snappy podvizati se
to make s.o. sore razjeziti koga
to make a splash napraviti senzacijo
to make a speech imeti govor
to make great strides hitro napredovati
to make a stab at poskusiti kaj narediti
navtika to make sternway ritensko pluti, zaostajati, nazadovati
to make a stand zaustaviti se, postaviti se v bran (vojska)
to make sure prepričati se
to make a clean sweep of dobro pomesti, vse odstraniti
to make tick pripraviti do dela
to make good time hitro napredovati
this makes the 10th time to je že desetič
to make a good thing of obrniti v svojo korist
to make a touch sposoditi si, poskušati si sposoditi
to make hacks for odpraviti se kam, napotiti se
ameriško to make the team biti sprejet v moštvo
to make a train ujeti vlak
to make a trial of poskusiti, preizkusiti kaj
to make o.s. understood jasno se izraziti
to make use of uporabiti kaj
to make way utreti si pot, napredovati
to make one's way in the world uspeti v življenju
to make one's way out oditi
to make way for umakniti se komu
to make s.o. out of his wits spraviti koga ob pamet
to make war upon vojskovati se s kom
navtika to make heavy weather prebijati se po razburkanem morju
to make short work of hitro kaj končati
to make water scati

mécontentement [-tɑ̃tmɑ̃] masculin nezadovoljstvo

mécontentement général splošno nezadovoljstvo
exprimer, manifester son mécontentement izraziti, pokazati svoje nezadovoljstvo

mnênje opinion; view; thinking; belief; mind; judgment, judgement; idea

po mojem (skromnem) mnênju in my (humble) opinion (ali judgment), to my mind, ZDA I reckon
javno mnênje public opinion
prevladujoče mnênje prevailing opinion
pristransko mnênje bias
strokovno mnênje expert opinion, finding
vnaprejšnje mnênje (predsodek) prejudice
različno mnênje dissenting opinion
izmenjava mnênj interchange of views, discussion
izražanje mnênja expression (ali statement) of opinion
raziskava javnega mnênja public opinion research, ZDA polls pl
razlika v mnênju difference of opinion, misunderstanding, disagreement, dissent
izraževanje javnega mnênja public opinion poll
sem mnênja, da... I am of the opinion that..., I take the view that...
nisem tega mnênja I disagree
sva različnega mnênja we differ in opinion
biti drugačnega mnênja to dissent
biti istega mnênja z... to agree with...
smo istega mnênja we are of one mind
imeti dobro (slabo) mnênje o... to think highly (badly ali ill) of someone
imeti visoko mnênje o kom to think highly of someone
imeti visoko mnênje o sebi to have a pretty good opinion of oneself, to be self-sufficient, to entertain a high opinion of oneself, to suffer from a swelled head, to think oneself no end of a fellow
odkrito sem mu povedal svoje mnênje I told him my mind
povedati svoje mnênje to speak one's mind
môči, sméti izraziti svoje mnênje o... to dare (ali to venture) to express one's view (ali opinion)
spremeniti mnênj, pridružiti se mnênju koga drugega to come round
mnênja se razhajajo opinions pl differ
postati drugačnega mnênja to change one's mind (ali opinion, views pl)
ne se strinjati z mnênjem kake osebe glede česa to disagree with someone about something
ustvariti si mnênje to form an opinion
ostaniva vsak pri svojem mnênju! let's agree to differ!
javno mnênje se nagiblje njemu v prid public opinion is rallying to his support

mnênje opinion ženski spol , avis moški spol , idée ženski spol , (point moški spol de) vue ženski spol

javno mnenje l'opinion publique
po mojem mnenju à mon avis, selon (ali d'après) moi, à ce que je pense
vnaprejšnje mnenje préjugé moški spol, prévention ženski spol, opinions toutes faites
mnenja sem, da je suis d'avis que, mon sentiment est que
to je moje mnenje voilà ma façon de voir (ali de penser), c'est mon avis
mnenja so deljena les opinions sont partagées
biti istega mnenja kot, deliti mnenje s kom être du même avis (ali de la même opinion) que, partager l'opinion de quelqu'un
biti drugačnega mnenja être d'un autre avis
spremenik svoje mnenje changer d'avis (ali d'opinion)
povedati, izraziti svoje mnenje émettre (ali exprimer, manifester) son opinion, opiner
potegniti se za svoje mnenje avoir le courage de ses opinions