Franja

mal slabo; komaj, malo; zmotno, napačno

mal aconsejado slabo svetovan
mal avisado nepreudaren
mal hecho grd, pokvečen
¡mal hecho! to ni prav storjeno
mal nombre vzdevek
mal de su grado proti svoji volji
mal que bien tako, tako; srednje
mal que le pese naj mu je všeč ali ne; proti njegovi volji
(de) mal a mal, por mal s silo
a mal andar v najslabšem primeru
a mal dar najmanj, vsaj
de mal en peor vedno slabše, vedno hujše
¡mal rayo! presneto!
¡menos mal! da le ni hujšega!
mal se te conoce malo (komaj) se ti vidi
decir mal de alg. obrekovati koga
echar a mal zaničevati, zameriti, zapraviti
(él) está mal slabo mu kaže
no está mal ni slabo
estar mal con alg. biti v sovraštvu z
hacer mal komu škodovati
no hacer mal a un gato nikomur lasu ne skriviti
llevar (tomar) a mal zameriti, za zlo vzeti
poner en mal (con) koga očrniti (pri)
salir mal ne uspeti, spodleteti
haces mal, espera otro tal vsaka krivica na svetu se maščuje

merle [mɛrlə] masculin kos (ptič)

merle blanc (figuré) bela vrana
un vilain merle, (ironično) un beau merle zoprn, grd človek, »lep« ptiček
jaser comme un merle kar naprej, neprestano govoriti
siffler comme un merle žvižgati kot kos
fin merle lisjak, zvitorepec
faute de grives on mange des merles (proverbe) v sili vrag muhe žre

Nacht, die, (-, Nächte) noč; (Dunkelheit) tema; in der Nacht/bei Nacht/des Nachts ponoči; eines Nachts neko noč; über Nacht preko noči; Nacht für Nacht noč za nočjo; die Nacht über celo noč; Tag und Nacht dan in noč; verschieden wie Tag und Nacht kot noč pa dan; bei Nacht und Nebel skrivaj, pod plaščem teme, iznenada; mit einbrechender Nacht z nočjo; [häßlich] hässlich wie die Nacht grd kot smrtni greh; Nacht werden : es wird Nacht noči se; zu Nacht/zur Nacht essen večerjati; sich die Nacht um die Ohren schlagen prekrokati noč; bei Nacht sind alle Katzen grau ponoči so vse krave črne; Gute Nacht! Lahko noč!

noč [ó] ženski spol (-i …) die Nacht, -nacht (kresna Johannisnacht, Mittsommernacht, kristalna Reichskristallnacht, Kristallnacht, ljubezenska Liebesnacht, majska Mainacht, mesečna Mondnacht, s slano Frostnacht, novoletna Silvesternacht, polarna Polarnacht, poletna Sommernacht, poročna Brautnacht, Hochzeitsnacht, Sveta Christnacht, Šentjernejska Bartholomäusnacht, viharna Sturmnacht, koledniške noči množina [Rauhnächte] Raunächte množina)
Tisoč in ena noč Tausendundeine Nacht
Velika noč das Ostern
kraljica noči Königin der Nacht (tudi rastlinstvo, botanika)
lepotice noči množina die Schönen der Nacht
lahko noč! Guten Abend!, Gute Nacht!
voščiti lahko noč Gute Nacht sagen
vsako noč jede Nacht, allnächtlich
noč za nočjo Nacht für Nacht
pol noči die halbe Nacht
celo noč die ganze Nacht, die Nacht über
cele noči nächtelang
črn kot noč nachtschwarz
dan in noč rund um die Uhr, Tag und Nacht
grd kot noč [häßlich] hässlich wie die Nacht/Sünde
ko pade noč bei Einbruch der Nacht
neko noč eines Nachts
neumen kot noč strohdumm
poljub za lahko noč der [Gutenachtkuß] Gutenachtkuss
prekrokati noč sich eine Nacht um die Ohren schlagen
različen kot noč pa dan verschieden wie Tag und Nacht, himmelweit verschieden
temen kot noč nachtdunkel
čez noč über Nacht, figurativno von heute auf morgen, von einem Tag zum anderen
v noč (bis) in die Nacht hinein
pozno v noč tief in die Nacht hinein, bis in die Puppen
z nočjo mit einbrechender Nacht

obràz (-áza) m

1. faccia, viso, volto:
suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
bled obraz volto pallido
grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico

2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
boječ, plah obraz volto timido
hud, jezen obraz volto adirato
nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto

3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
pokazati na obrazu far sembiante di
Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
delati obraze fare smorfie
delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
lagati v obraz mentire spudoratamente
metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
človek z dvema obrazoma persona ambigua
med. hipokratični obraz facies ippocratica

parecido podoben; navidezen, dozdeven

bien parecido lep
mal parecido grd
muy parecido zelo podoben (slika)
cigarros o cosa parecida cigare ali podobno

párkelj (-na) m evf. (hudič) diavolo, demonio:
grd kot sam parkelj brutto come il demonio

paura f strah:
aver paura (di) bati se česa
aver paura della propria ombra pren. bati se lastne sence
battere i denti per la paura šklepetati z zobmi od strahu
essere morto, mezzo morto di paura biti na smrt prestrašen
brutto da far paura grd kot smrtni greh
niente paura! brez strahu!

pecado moški spol greh, prestopek, napaka, hiba

pecado mortal smrten greh
pecado original izvirni greh
casa de pecado javna hiša, bordel
más feo que el pecado grd kot smrtni greh
cometer un pecado greh napraviti
estar hecho en pecado ponesrečiti se, spodleteti, ne uspeti

peccato m

1. relig. greh:
peccato capitale, mortale smrtni greh
peccato veniale mali greh
peccato originale izvirni greh
brutto come il peccato pren. grd kot smrtni greh
vivere nel peccato živeti pregrešno

2. pren. greh, hiba, napaka, pomanjkljivost:
un peccato da riparare napaka, ki jo je treba popraviti
peccato di gioventù mladostni greh

3. škoda:
peccato che tu non sia venuto škoda, da te ni bilo

péché [peše] masculin greh

péché mortel, d'omission, originel, véniel, de feunesse smrtni, opustni, izvirni, odpustljiv, mladostni greh
péché mignon (familier) slabost (figuré)
la gourmandise est son péché mignon sladkosnednost je njegova slabost
laid comme les sept péchés capitaux grd kot sedem glavnih grehov

peur [pœr] féminin strah, bojazen (de pred); groza

de peur (que, de) da ne bi
elle n'ose pas sortir avec ce chapeau, de peur du ridicule ne upa si iti ven s tem klobukom iz strahu, da ne bi bila smešna
à faire peur strašen, grozen
peur bleue hud strah, groza
avoir peur bati se (de quelqu'un, quelque chose koga, česa)
j'ai peur pour lui bojim se zanj
être laid à faire peur biti zelo grd
faire peur à quelqu'un pognati komu strah v kosti
mourir de peur umirati, umreti od strahu
prendre peur ustrašiti se, zbati se
il en a été quitte pour la peur samo ustrašil se je, poceni je ušel nevarnosti

Picio

más feo que Picio grd ko noč

postájati devenir, se faire; flâner, s'arrêter ça et là

postajati grd, star devenir (ali se faire) vilain, vieux
postajati otročji (figurativno) devenir gâteux, sucrer les fraises
postajati prijatelja devenir amis
hrup je postajal vse hujši le bruit allait croissant
morje postaja razburkano la mer se démonte (ali devient agitée, houleuse)
mraz postaja vse hujši le froid s'accentue
pozno postaja il se fait tard
tla mu postajajo vroča pod nogami (figurativno) les pieds lui brûlent

postájati¹ (-am) | postáti (-stanem) imperf., perf.

1. divenire, diventare, farsi:
postati popularen, slaven diventare popolare, famoso
postati grd diventare brutto, imbruttire
postati bled, rdeč (prebledeti, zardeti) impallidire, arrossire
postati čudak, domišljavec diventare stravagante, presuntuoso

2.
postati odveč essere di troppo, superfluo
postajati všeč cominciare a piacere

3. (s smiselnim osebkom)
postati (komu)
dolgčas annoiarsi
postati (komu)
slabo sentirsi male
postati (koga)
sram, strah vergognarsi, prendere paura
postati (komu) žal dispiacere

4. impers.
postajati, postati hladno far freddo
postati jasno (razumljivo) essere chiaro, evidente
postati svetlo, temno essere, farsi chiaro, buio
postaja temno kot v rogu è buio pesto, fitto
bibl. beseda je meso postala il verbo si è fatto carne
postati dejstvo diventare un fatto (concreto, reale, normale, quotidiano, generale, consolidato,...)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postati oče diventare padre
postati tarča napadov essere, diventare meta di attacchi
postati general, krojač, ravnatelj diventare, essere promosso generale; diventare sarto; diventare, esser nominato direttore
postajati bolj prebrisan smaliziarsi
bolečine postajajo hujše i dolori si inacutiscono, si fanno più forti, più intensi
med. postajati kroničen cronicizzarsi
postajati malenkosten, dlakocepski impedantire
postajati nestrpen impazientirsi, spazientirsi
postajati predrzen insolentire
agr. postajati snetljiv volpare
postajati trmast incaponirsi
postajati žaltav irrancidire

poték (časa) écoulement moški spol ; (roka) expiration ženski spol ; (odvijanje) cours moški spol , déroulement moški spol ; (zadeve) marche ženski spol , train moški spol ; (bolezni) processus moški spol , procès moški spol ; (kemija) procédé moški spol ; action ženski spol , allure ženski spol , suite ženski spol

potek bolezni déroulement (ali cours, marche) de la maladie
potek časa marche (ali écoulement) du temps
potek dogodkov cours des événements
potek poslov marche (ali train) des affaires
potek vojne cours de la guerre
potek življenja vie ženski spol, carrière ženski spol, destin moški spol
ob poteku roka à l'expiration du terme (ali du délai)
po poteku 3 dni au bout de 3 jours
rana kaže grd potek le plaie a une vilaine allure

pou, pl poux [pu] masculin uš

couvert de poux ušiv, poln uši
(familier) laid comme un pou zelo grd
(familier) chercher des poux dans la tête de quelqu'un (figuré) iskati prepira, začeti prepir s kom, šikanirati koga
être fier, orgueilleux comme un pou biti zelo ošaben
se laisser manger par les poux smrdeti od nesnage in mrčesa
savoir trouver des poux à la tête d'un chauve (figuré) pri vsaki stvari nekaj kritizirati

repoussant, e [rəpusɑ̃, t] adjectif odbijajoč, odvraten, oduren, zoprn, ostuden, ogaben

odeur féminin repoussante ogaben vonj
être d'une laideur repoussante biti odvratno grd

requete- (predpona)

requetebién izvrsten
requetefeo grd kot smrten greh

rokopís (-a) m

1. manoscritto; codice:
anonimen rokopis codice adespoto, anonimo
rokopis in tipkopis manoscritto e dattiloscritto
popraviti, pregledati rokopis correggere, rivedere il manoscritto

2. scrittura, calligrafia:
imeti čitljiv, grd, lep razločen rokopis avere una calligrafia leggibile, brutta, bella, chiara
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
arheol. papirusni rokopis papiro
lit. stiški rokopis manoscritto (del monastero) di Stična