Franja

aufgehen^*

1. (sich öffnen) odpreti se, odpirati se, Naht: parati se, Geschwür: predreti se, Tau: odviti se; Saat: vznikniti, skaliti, kaliti; Teig: vzhajati, Gestirne: vzhajati, vziti; Vorhang: dvigniti se; figurativ Gedanken, Entschlüsse: poroditi se, porajati se

2. Rechnung: iziti se

3. aufgehen in zliti se z, pretapljati se v; in Arbeit aufgehen živeti samo za (delo); in Flammen aufgehen pogoreti, zgoreti; X ist in Flammen aufgegangen X so pogoltnili plameni

aufpulvern poživiti (sich se), spodbosti, dvigniti moralo; sich aufpulvern poživljati se, jemati poživila

aufschweben dvigniti se; zum Himmel: odplavati

aufsehen^* pogledati navzgor, dvigniti oči; figurativ aufsehen zu spoštljivo gledati/obravnavati

aufstehen^*

1. vstati, vstajati, Wild, [Haß] Hass: dvigati se, dvigniti se, aufstehen gegen dvigniti se proti, upreti se (komu, čemu)

2. aufstehen auf stati na

3. (offen sein) biti odprt

aufsteigen^*

1. dvigniti se, dvigati se, Schmerzen: širiti se navzgor

2. auf ein Pferd, Rad, zum Berggipfel: vzpeti se, vzpenjati se; aufsteigen zu povzpeti se (k/na)

3. (entstehen) porajati se, poroditi se

4. zu einem Dienstgrad usw.: napredovati (do, v)

auftauchen

1. ein U-Boot, Taucher: izplavati, dvigniti se na površje

2. (in Erscheinung treten) pojaviti se, prikazati se

auftaumeln opotekaje se dvigniti

aufwerten dvigniti/povečati vrednost (čemu); eine Schuld, Währung: revalvirati

aufzeigen kazati, pokazati; (andeuten) nakazati; ein Schüler: dvigniti roko; etwas aufzuzeigen haben imeti

ausflaggen dvigniti/izobesiti zastavo, zastavice; (ausstecken) označiti z zastavicami

boom³ [bu:m]

1. prehodni glagol
hvaliti, delati reklamo; razvpiti; dvigniti cene

2. neprehodni glagol
kvišku pognati, uspevati, napredovati, narasti; postati slaven

bull⁴ [bul]

1. neprehodni glagol
špekulirati na dvig cen na borzi; skušati dvigniti ceno delnic
ameriško, sleng bahati se

2. prehodni glagol
umetno dvigati cene

buoy² [bɔi] prehodni glagol
označiti z bojami (up)
držati na površini (out)
dvigniti na vodno gladino
figurativno biti opora

to buoy up podpirati, hrabriti
buoy anchor polsidro

cat² [kæt] prehodni glagol & neprehodni glagol
vulgarno bljuvati, urha klicati; s korobačem pretepsti
navtika dvigniti sidro do izbočene gredi

cōnspīrō¹ -āre -āvī -ātum „skupaj, hkrati dihati“, od tod

1. obenem (hkrati, soglasno) zveneti, doneti: aereaque adsensu conspirant cornua rauco V. in rogovi zatrobijo hkrati in votlo odmeva odjek.

2. pren.
a) v soglasju biti, skladati se, zlagati se, zediniti (zedinjati) se, složno sodelovati: tantus autem est consensus municipiorum coloniarumque …, ut omnes ad auctoritatem huius ordinis maiestatemque populi Romani defendendam conspirasse videantur Ci., colligite vos, tribuni plebis, … conspirate nobiscum, consentite cum bonis Ci., proinde consentite, conspirate Plin. iun.; o abstr.: naturam quasi cognatione continuatā conspirare Ci., in iis operibus, in quibus plurium conatus … conspirat Q. skladno sodeluje; pogosto pt. pr. cōnspīrāns enodušen, ujemajoč se, složno sodelujoč: Lucr., horum consensum conspirantem non nosse Ci., tanta rerum consentiens, conspirans, continuata cognatio Ci., consilium omnis vitae consentiens et paene conspirans Ci. kakor iz ene duše izhajajoč; včasih se v istem pomenu dobi pt. pf. med.: milites legionis nonae subito conspirati pila coniecerunt C. enodušno, multarum aetatum exempla, sed in unum conspirata Sen. ph. skladno zedinjeni, spojeni; adv. komp. cōnspīrātius bolj enodušno, složneje: c. ad arma concurrere Iust.
b) occ. (v slabem pomenu) zarotiti se zoper koga, upreti (upirati) se komu, dvigniti se nad koga: priusquam plures civitates conspirarent C., c. in appellationem, in praesentis temporis iniuriam L., percontanti Neroni, cur in suam caedem conspiravisset, respondens … T., c. in aliquem, cum aliquo, cum aliquo in aliquem Suet., contra aliquem Icti., ad res novas Suet., ad defectionem Front.; s finalnim stavkom: Vulg., venit in suspicionem conspirasse cum Marco Crasso, … ut … senatum adorirentur Suet.; z inf.: quem (Silanum) cum Messalina et Narcissus conspirassent perdere Suet.; v absolutnem abl.: conspiratis factionum partibus Ph. potem ko so se bile ločene stranke zarotile. — Od tod subst. pt. pf. med. cōnspīrātī -ōrum, m zarotniki: Suet.

coorior -īrī -ortus sum

1. (le o množinskih in kolekt. pojmih) skupno (hkrati) vzdigniti se, nastopiti, navaliti, zagnati se: montani ad pugnam coorti L., Volscos summa vi ad bellum coortos L., coorti et undique effusi trudunt adversos T., coortae in nos … Sueborum gentes T.; (tudi o političnem boju): coortis ad legem perferendam tribunis, omnibus in eum tribunis plebis coortis L., quod adeo atroces in has rogationes nostras coorti sunt (patres) L., adversus quos infestior coorta optimatium acies L., adeo infensa erat coorta plebs, ut … L.

2. pren. (skupno, hkrati) dvigniti (dvigati) se, vzdigniti (vzdigati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti, izbruhniti, počiti, zače(nja)ti se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se; (najprej o množinah): dolores cooriuntur Pl., coortis doloribus L., tum tempestates coortae sunt maximae Ci., tempestatibus procellisque subito coortis Cu., ubi se ventis admiserat unda coortis O., ut ex ea parte truces venti cooriantur Plin., quod pluribus simul locis ignes coorti essent L., fumi e turre coorti O., risus omnium cum hilaritate coortus est N. nastal je splošen vesel smeh, vsi so izbruhnili v vesel smeh, libero conquestu coortae voces sunt L. od vseh strani so se dvignili glasovi, cooriuntur portenta mira facie membrisque Lucr., ubi materiaï ex infinito sunt corpora plura coorta Lucr., naufragiis magnis multisque coortis Lucr.; (potem o edninskih pojmih): ubi cui febris bili superante coorta est Lucr., pestilentia coorta L., subito coorta tempestas, atrox cum vento tempestas coorta L., si cooriatur procella Plin., ventus coortus arenam humo excitavit S., maximo coorto vento C., tanta violentia ventorum coorta est, ut … Fl., magno coorto imbre C. ko se je ulila huda ploha, subito coortus imber Val. Max., subitum bellum in Gallia coortum est C. ali acrius de integro coortum est bellum L. je izbruhnila, se je vnela, inde foedum certamen coortum a satis miti principio L., est statim vis (nasilje) coorta, seditio intestina maiore mole coorta, seditio tum inter Antiates Latinosque coorta L., magno in populo cum saepe coorta est seditio V.

Opomba: Impf. cj. po 3. konjugaciji: donec insidiae coorerentur T.

corner² [kɔ́:nə] prehodni glagol
ugnati v kozji rog; dvigniti cene z nakupom zalog

to corner the market pokupiti zaloge

déconsigner [dekɔ̃sinje] verbe transitif, militaire ukiniti prepoved izhoda; dvigniti iz (kolodvorske) garderobe (une valise kovček); vrniti kavcijo (une bouteille za steklenico)

déconsigner des troupes dovoliti vojakom izhod (iz vojašnice)

dégonder [degɔ̃de] verbe transitif dvigniti s tečajev