Franja

apetít appetite (za for)

velikanski apetít a ravenous appetite
dobiti apetít to get an appetite
narediti, delati apetít to give an appetite
biti brez apetíta to be off one's food
nimam veliko apetíta pogovorno I'm off my feed
dražiti apetít to whet (ali to stimulate) the appetite, to sharpen the appetite, to give an edge to the appetite
izgubiti apetít to lose one's appetite
z apetítom jesti to eat with gusto
pokvariti komu apetít to spoil someone's appetite
apetít pride z jedjo start eating, and you work up an appetite; much must have more; the appetite grows with what it feeds on; appetite comes with eating

Arm, der, (-es, -e)

1. roka

2. Tierkunde (Fangarm) lovka, beim Seestern: rogelj

3. krak, (Kraftarm, Lastarm) ročica

4. ([Flußarm] Flussarm) rokav; am Arm (nehmen prijeti) pod roko; im Arm, in den Armen (halten) (držati) v objemu, v naročju; in den Arm nehmen objeti; in den Arm fallen jemandem preprečiti (komu kaj); jemanden auf den Arm nehmen dražiti (koga); jemandem unter die Arme greifen priskočiti (komu) na pomoč; in die Arme schließen objeti, figurativ vzljubiti

bisquer [biske] verbe intransitif, populaire (raz)jeziti se

faire bisquer quelqu'un dražiti, jeziti koga
ça va le faire bisquer to ga bo razkačilo
laisse-le tranquille, ne le fais pas bisquer pusti ga pri miru, ne nagajaj mu!

bljúvanje vómito m

močno bljuvanje fam vomitona f
bljuvanje krvi vómito de sangre
dražiti k bljuvanju provocar (a) vómito

brbončica samostalnik
1. ponavadi v množini (del telesa) ▸ papillaPovezane iztočnice: okušalna brbončica

2. ponavadi v množini (o okusu) ▸ ízlelőbimbóHrano za razvajanje brbončic pripravljajo izkušeni kuharji iz Tajske. ▸ Az ízlelőbimbókat kényeztető ételeket tapasztalt thaiföldi szakács készíti.
Pečenica s kislim zeljem je v glavnem zadovoljila brbončice, le malce preveč slana je bila. ▸ A savanyú káposztával tálalt sült kolbász nagyjából kielégítette az ízlelőbimbókat, csak egy kicsit túl sós volt.

corn³ [kɔ:n] samostalnik
kurje oko; žulj

to tread on s.o.'s corns dražiti, žaliti koga

correr preteči, prevoziti, prepotovati; teči, hiteti (za kom), zasledovati, goniti; odvzeti, ukrasti; hitro jezditi; biti v obtoku; občevati (con z); tekoč biti; poteči; vladati (razmere)

correr burro spuhteti, zdišati se
correr el cerrojo poriniti zapah
correr la cortina pritegniti (odriniti) zaveso
correr mundo iti na pot po svetu
correr el país enemigo vdreti v sovražnikovo deželo
correr parejas (con) podoben si biti (z)
correr peligro, correr riesgo biti v nevarnosti
correr la misma suerte imeti isto usodo
correr toros poditi (dražiti) bike
correr el velo sneti krinko
correr un velo sobre lo pasado pozabiti na preteklost
correr la voz razglasiti, objaviti
correr la pohajkovati, razuzdano živeti
correr a caballo jahati
corren rumores šušlja se, trdi se
correr a su perdición, correr a su ruina drveti v (svojo) pogubo
a (todo) turbio correr naj gre še tako slabo
correr con la casa gospodariti (gospodinjiti) v hiši
correr con la dirección prevzeti vodstvo
correr con los gastos plačati stroške
eso corre de mi cuenta (por mí) to je moja stvar
corre aire vetrovno je
hacerla correr govorico v tek spraviti
eso corre por tí to se tebe tiče
a mí me corre esta obligación to je moja dolžnost
corre prisa mudi se, stvar je nujna
no me corre prisa ne mudi se mi (s tem)
a tres del (mes) que corre 3. t. m.
lo que corre del año ostanek leta
corran las cosas como corrieren naj pride, kar hoče
a más correr, a todo correr z največjo hitrostjo
¡déjelo correr! pustite to! konec s tem!
correrse po-, pre-teči; ujeziti se, biti osupel (prestrašen); prenagliti se
haga V. el favor de correrse un poco hacia la derecha pomaknite se malo na desno, prosim

cosquillas ženski spol množina ščeget; mik; pohotnost; nemir, neugodje

buscarle a uno las cosquillas dražiti koga
hacer cosquillas (a) ščegetati; dražiti; radovednost zbuditi; nevoljo zbuditi
no sufrir cosquillas, tener malas cosquillas biti zelo razdražljiv; ne razumeti šale

crābrō -ōnis, m sršen: V., O., Plin.; preg.: inritare crabrones Pl. sršene (raz)dražiti.

cuir [kɥir] masculin usnje, (živalska, vieilli človeška) koža; usnjeni izdelki; familier (jezikovna) napaka, napačno vezanje; argot, sport žoga; nogomet

entre cuir et chair pod kožo; tajno, skrivaj, natihoma
cuir artificiel umetno usnje
cuir brut, vert nestrojeno usnje
cuir chevelu koža na glavi, lasišče
cuir de choix jedrovina (usnje)
cuir à empeigne vrhnje usnje pri čevlju, oglav, urbas
cuir fossile, de montagne azbest
cuir d'œuvre, (de) molleterie strojeno usnje
cuir de poule fino usnje za rokavice
cuir de rasoir (brivski) ostrilni jermen
cuir de Russie juhta
cuir à semelle usnje za podplate
cuir en suif sedlarsko usnje
cuir de vache, de veau, de chèvre kravje, telečje, kozje usnje
visage masculin de cuir bouilli brazdat in izsušen obraz
faire des cuirs (grammaire) delati napake pri vezanju
tanner le cuir à quelqu'un (figuré, populaire) komu kožo (u)strojiti, tepsti, dražiti ga

dēfatīgō (dēfetīgō) -āre -āvī -ātum

1. popolnoma utruditi, upehati,
a) telesno: Pl., Ter., Auct. b. Afr., Suet., Tert., exercitum cotidianis itineribus d. C., cum crebro integri defessis succederent nostrosque defatigarent C.; pogosto v pass.: Ter., poseb. v pt. pf.: Auct. b. Afr., puella defatigata Ci., milites defatigati cursu et spatio pugnae (po dolgotrajnem boju) C., miles defatigatus labore, defatigati proelio ac fugā Cu.; subst.: defatigatis in vicem integri succedunt C.; pren. (o stvareh): defatigatum et effetum solum Col.
b) pren. (duševno): ne te adulescens mulier (namreč govoreča) defatiget Ter., ego me et macero et defatigo Pl., ille (ordo) … iudices omnes potest defatigare Ci., ne de eodem plura enumerando defatigemus lectores N.; v pass.: defatigari clamore Pl., animo defatigato tuo Ci., animi defatigati ab adversariis multitudine verborum Ci.; med. utruditi se, opešati, o(b)nemoči, omagati: nostrum est non defatigari supplicando Ci. ne naveličati se prositi, noli in conservandis bonis viris defatigari Ci., defatigatis licitatoribus Ci. ko so dražilci opešali ob dražbi (tako, da niso več hoteli dražiti); z inf.: non despero nec defetigabor permonere … in labore et periculis Lentulus in Ci. ep.

2. occ. koga do onemoglosti utruditi, prizadevati mu kaj hudega, pestiti: rem publicam Aur.

dēsistō -ere -stitī -stitūrus

1. intr. od česa odstopiti (odstopati), (od)nehati, kaj pustiti, čemu odpoved(ov)ati se; abs.: Pl., C., desistente autumno Varr., ter in primo destitit ore sonus O. je zastal, ter conata loqui, ter destitit O. ji je beseda zastala; z abl.: d. causā, sententiā Ci., consilio, itinere C., negotio C., L., incepto V., L., Cu., bello L.; brezos.: nunc iam istis rebus desisti decet Pl.; pesn. (po grškem zgledu) z gen.: d. pugnae V. (prim.: ἀφέστηκα μάχης); pesn. z dat.: haud umquam iusto mea cura labori destitit Stat.; s praep.: d. ab defensione C., ab oppugnatione S., ab incepto L.; de sententia Ci., de diutina contentione N., de petitione L. Večinoma z (obj.) inf. kaj delati nehati, ne več, ne dalje (z inf.): mortem timere d. Ci. ne več bati se smrti, petere destitit Ci., tandem obloqui desistunt L., destiti Inachiā furere H., ingenium desiste requirere nostrum O.; pogosto z nikalnico (zanikani nadredni glag. lahko slovenimo z „neprestano“): is liceri non destitit Ci. ni nehal dražiti = je neprestano dražil, homines cursare non destiterunt Ci., pecuniam polliceri non desistunt C., suscipere inimicitias non destitit N., admonere non destitit Cu.; za nikalnico tudi s quin: Vatinius in Ci. ep., neque umquam quin inveniam desistam Pl.

2. redk. trans. dol postaviti: puellam in scopulo Ap.

dreza|ti [é] (-m) dregniti po čem: stochern in; herumstochern in (tudi figurativno); v koga: (dražiti) (jemanden) necken, foppen, (siliti) (jemanden) bedrängen (z vprašanji mit Fragen)

entreprendre* [-prɑ̃drə] verbe transitif lotiti se, začeti; prevzeti (posel); sprožiti (vojno)

entreprendre de skušati, truditi se
entreprendre la construction d'un pont začeti z gradnjo mostu
entreprendre quelqu'un lotiti se, jeziti, dražiti koga (z vprašanji, prošnjami itd.)
entreprendre quelqu'un sur quelque chose začeti s kom razgovor o čem
entreprendre une jemme skušati si osvojiti žensko
entreprendre de se justifier skušati se opravičiti
entreprendre des vols de reconnaissance izvesti izvidniške polete
verbe intransitif: entreprendre sur quelque chose posegati, vtikati se v kaj; napasti, ogrožati kaj
on entreprend sur notre indépendance ogrožajo našo neodvisnost
entreprendre sur les droits de quelqu'un posegati v pravice kake osebe
entreprendre contre la vie de quelqu'un streči komu po življenju

feather¹ [féðə] samostalnik
pero, perje; čopek; pena na morskem valu; vrsta; razpoloženje

birds of a feather flock together enak se druži z enakim, ene vrste ptiči skupaj letijo
to be in full feather imeti dosti denarja
a feather in one's cap hvalevredna odlika
to crop s.o.'s feathers pristriči komu krila, ponižati ga
in grand feather v svečani obleki, našemljen; odličnega zdravja
in high feather dobre volje; dobrega zdravja
to knock down with a feather močno presenetiti
ameriško, sleng feather merchant zmuzne; vojska, sleng civilist
fur and feather zveri in ptice
to ruffle s.o.'s feathers dražiti koga
to show the white feather popihati jo; biti strahopeten
to smooth s.o.'s ruffled feathers pomiriti koga
a broken feather in one's wing napaka v značaju
the vessel cuts a feather ladja pluje s polno paro

fresco

A) agg. (m pl. -chi)

1. (prijetno) hladen, svež:
aria fresca svež zrak
pane fresco svež kruh
frutta fresca sveže sadje
star fresco pren. biti v kaši, v škripcih:
stai fresco! gorje tebi!, slabo se ti piše
notizia fresca sveža novica
essere fresco di studi pravkar končati študij
essere fresco di una malattia pred kratkim preboleti bolezen

2. pren. svež, mlad, cvetoč:
essere fresco come una rosa biti kot roža, biti svež kot vrtnica
carni fresche jedro meso, čvrsto telo
colorito fresco zdrava barva

3. vesel, živahen:
risata fresca vesel smeh

4. svež, čil, spočit:
mente fresca spočita glava
truppe fresche nove čete

B) m

1. hlad, svežina:
è fresco, fa fresco sveže je
godere il fresco hladiti se
mettere il vino, la frutta al fresco dati vino, sadje na hladno, hladiti
mettere qcn. al fresco pren. spraviti koga na hladno, v luknjo
tenere qcn. in fresco pren. norčevati se iz koga, dražiti koga

2. tekstil fresko (tkanina)

C) avv.
di fresco pred kratkim, pravkar
fresco fresco nesramno, predrzno:
se ne è venuto fresco fresco a dire che... prav predrzno je prišel povedat, da...

get^*1 [get]

1. prehodni glagol
dobiti; pridobiti zaslužiti; vzeti, jemati; preskrbeti, nabaviti, omisliti si, kupiti; spraviti, spravljati (pridelke); doseči; ujeti; razumeti, naučiti se, doumeti; zvedeti; dati si narediti
ameriško, sleng razjeziti, razdražiti

2. neprehodni glagol
postati; priti, dospeti; napotiti se; navaditi se
ameriško, sleng popihati jo

to get acquainted seznaniti se
to get to be postati
to get better okrevati
to get the better of s.o. premagati koga
to get the best of s.th. najbolje opraviti
to get one's back up razjeziti se
to get the bullet (ali boot, sack, mitten) biti odpuščen
to get clear of znebiti, otresti se
sleng get cracking! loti se posla!
to get dressed obleči se
to get done dati si narediti
there's no getting around nič ne pomaga
to get drunk opijaniti se
to get a glimpse of bežno zagledati
to get even with s.o. obračunati s kom
to get one's eye in navaditi se, prilagoditi se
to get on a fair treat zelo dobro napredovati
sleng to get s.o.'s goat razjeziti, razdražiti koga
get you gone! proč od tod, izgini(te)!
to get the goods on s.o. dobiti dokaze proti komu
to get a grip of obvladati, premagati
sleng to get a big hand zelo ugajati, doživeti velik uspeh
to get the hang of s.th. razumeti, doumeti kaj
to have got to (z nedoločnikom) morati, biti prisiljen
to get by heart naučiti se na pamet
ameriško, sleng to get in Dutch with zameriti se komu
to get hold of polastiti se
pogovorno to get the kick out of s.th. uživati nad čim
to get to know spoznati
sleng to get left razočarati se, podleči
to get lost zgubiti se
to get to like vzljubiti
to get it (in the neck) biti grajan, kaznova
to get a move on pohiteti
to get married poročiti se
to get on s.o.'s nerves dražiti koga
to get nowhere nič ne doseči
to get possession of s.th. polastiti se česa
to get a sight of zagledati
to get the sow (ali pig) by the tail (ali ear), to get the wrong sow by the ear zmotiti se
to get over (ali round) s.o. pregovoriti koga
to get s.o. razumeti koga; imeti koga za norca
sleng to get the raspberry biti zasmehovan
sleng to get rattled zmesti se, postati živčen
to get ready pripraviti se
to get rid (ali quit) znebiti se
to get a rise out of s.o. razdražiti koga
to get one's second wind oddahniti si
to get one's shoes soled dati si podplatiti čevlje
to get to sleep zaspati
to get a slip pelin dobiti, biti zavrnjen
to get the start of s.o. prehiteti koga
to get there doseči uspeh
to get well ozdraveti
to get the wind of s.th. zvedeti, zavohati, zaslutiti kaj
figurativno to get the wind up prestrašiti se
to get to work lotiti se dela
to get the worst of the bargain zgubiti, biti premagan
to get s.o. wrong napačno koga razumeti
to get used to doing s.th. navaditi se česa
to get the upper hand of s.o. premagati koga

hair [hɛə] samostalnik
las, lasje, dlaka

figurativno against the hair ne pogodu, kar ti ne gre v račun
by (ali within) a hair za las
to a hair točno, natančno
to comb s.o.'s hair for him ozmerjati koga
to do one's hair frizirati se
to get s.o. by the short hairs dobiti koga v oblast
to get in s.o.'s hair (raz)dražiti koga, razjeziti
ameriško to have s.o. in one's hair imeti koga na vratu
to keep one's hair on obrzdati se, ostati miren
to let down one's hair olajšati si srce, postati zaupljiv; prirodno se vesti
to lose one's hair izgubiti lase, postati plešast; pogovorno razburiti se
to make s.o.'s hair curl (ali stand on end) prestrašiti koga, da se mu lasje ježijo; prestrašiti koga, da mu gredo lasje pokonci
to put (ali turn) up one's hair po žensko se počesati (dekle, ko odraste)
to split hairs dlako cepiti
to take hair of the dog that bit you klin s klinom izbijati (pijača)
figurativno to tear one's hair lase si puliti
not to touch a hair of s.o.'s head tudi lasu komu ne skriviti
not to turn a hair niti z očesom ne treniti, obvladati se
without turning a hair ne da bi trenil

hebra ženski spol nit, sukanec, vlakno

hebra común vrsta španskega tobaka (zavojček)
arroz hebra vrsta španskih cigaret
buscarle a uno la hebra (Am) koga k prepiru dražiti
estar (ser) de buena hebra biti čvrst in krepak
estar en punto de hebra skuhati se, kuhan biti
pegar la hebra zopet navezati pogovor, kramljati

kášelj (-šlja) m med. tosse:
dražiti h kašlju far venire la tosse
napad kašlja attacco di tosse; insulto di tosse
pastile proti kašlju pasticche per la tosse
lajajoči kašelj nodo di tosse
oslovski kašelj tosse canina, convulsa
suhi kašelj tosse secca
vlažni kašelj tosse produttiva, grassa
pren. to je zame mačji kašelj per me è un giochetto, una cosa da nulla