Franja

Zadetki iskanja

  • ви́віска ж., oglásna dèska -e -e ž., izvések -ska m.
  • лава f lava; naskok kozaške konjenice; rudniški rov; brv; deska za pranje;
    идти лавой naskočiti
  • отвал m

    1. plužna deska; plast, kup zemlje (pri izkopavanju);
    о. парохода от пристани odplutje parnika iz pristanišča;
    о. горы odskrušitev gore;

    2.
    наесться до отвалу prenajesti se, napokati se
  • пластина f debela deska; plošča
  • подворотня f deska pod vhodnimi vrati
  • трамплин m (šport.) odskočna deska
  • трамплі́н ч., skakálnica -e ž., letálnica -e ž., odskóčna déska -e -e ž., trampolín -a m.
  • трёхдюймовка f (zast.) tripalčni poljski top; tripalčna deska
  • филёнка f vstavna deska
  • щит m ščit; (želvji) oklep; vrata (pri zatvornici); razglasna deska;
    грязевой щ. blatnik;
    щ. управления (elektr.) komandna plošča
  • affichage [afišaž] masculin lepljenje lepakov, oglasov; plakatiranje

    tableau masculin, panneau masculin d'affichage oglasna, objavna črna deska, oglasni pano
  • ās, assis, gen. pl. assium (redko assum: Varr.) m (sor. z āssis, āxis = deska, plošča, ās = „štirioglata kovinska ploščica“ po prvotni obliki tega kovanca)

    1. celota kot denarna enota, rim. funt (= lībra = 0,327 kg), ki se je delil na 12 delov ali uncij (ūnciae). Od tod delna imena: ūncia = 1/12, sextāns = 2/12 ali 1/6, quadrāns =3/12 ali 1/4, triēns =4/12 ali 1/3, quīncūnx (quīnque ūnciae) =5/12, sēmis (= sēmi-ās) =6/12 ali 1/2, septūnx = 7/12, bēs =8/12 ali 2/3, dōdrāns = 9/12 ali 3/4, dēxtāns (iz *dēsextāns) =10/12 ali 5/6, deūnx (dē in ūncia = deest uncia) = 11/12: in haec solidi sexta (sc. pars) fac assis eat O. 1/6 funta = 2 unciji, heres ex asse Plin. iun. ali ex asse heres Q., Icti. dedič vsega, si mater te ex parte quarta scripsisset heredem, num queri posses? Plin. iun. ko bi ti bila mati volila le četrtino = dolžni del, in assem Col., Icti. = in asse Col. ali ex asse (naspr. ex parte) Col., Icti. docela, popolnoma.

    2. as, najstarejša rim. denarna enota z 12-delno razdelitvijo, sprva = 1 funt bakra (ās lībrārius), t. j. 1 rim. funt težka bakrena šibika. Ko so l.268 začeli kovati srebrnike in je postal baker drobiž, se je asu znižala vrednost na šestino: assēs sextantāriī, l.217 na dvanajstino: assēs ūnciālēs, l.191 pa celo na štiriindvajsetino: assēs sēmiūnciālēs; pozneje je as še izgubljal vrednost (gl. sēstertius), tako da je v klas. dobi le še belič, bor: quod non opus est, asse carum est Ca. ap. Sen. Ph., as antiquus Varr., asse modium populo dare Ci. za as, po asu, assem sese negat daturum Ci. niti beliča, ad assem perdere omnia H. do zadnjega beliča, unius assis non umquam pretio pluris licuisse H., unius assis aestimare Cat. ali non assis facere Cat., Sen. ph. malo ceniti, vilem redigi ad assem H. vso vrednost izgubiti, assem habeas, assem valeas Petr. (prim.: „da človek toliko velja, kar plača“, Prešeren), ab asse crevit Petr. z malim je začel, assem para Plin. iun. imej as (belič) = kot plačilo za povestico, assem elephanto dare Augustus ap. Q. (namreč kot „napitnino“ za njegove umetelnosti), asses scortini (usnjeni) Suet. fr.

    3. kot površinska mera oral, plug: Col., Plin.

    4. kot dolžinska mera čevelj: Col.

    5. pri matematikih, ki jim je število 6 popolno število (numerus perfectus, ker je 1 + 2 + 3 = 6), celota, sestoječa iz šestih delov: sextāns = 1/6, triēns =2/6 ali 1/3, sēmissis =3/6 ali 1/2, bēs = 4/6 ali 2/3, quīnārius = 5/6: Vitr.
  • āxēdō -inis, f (= āxis2) okrogla deska kot pokrov, okrogel lesen pokrov: Marc.
  • Brille, die, (-, -n) očala, eine Brille aufstellen nadeti si očala; (Klosettbrille) straniščna deska; bei der Klarinette: zaklopka
  • contador

    tablero contador poštevalnica
    contador m računovodja; računska deska; izplačevalec; Arg knjigovodja
    contador automático števec (aparat)
    contador (eléctrico) de corriente števec električnega toka
    contador de gas plinomer
    contador kilométrico kilometrski števec
    contador de velocidad brzinomer
    contador de verificación kontrolni števec
  • čevljárski (-a -o) adj. di, del calzolaio; calzaturiero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    čevljarska deska bischetto
    čevljarska rašpa tirasuole
    čevljarska rokavica manale
    čevljarski gladilnik bisegolo
    čevljarska tovarna calzaturificio
    čevljarski jermen pedale
    čevljarski loščilnik bussetto
    čevljarski ščitnik manale
    čevljarski žebljiček brocca
  • čŕn negro

    črna borza mercado m negro; fam estraperlo m
    črn dan día m nefasto (ali fatal)
    črna kava café m solo (ali puro ali sin leche)
    črni kontinent continente m negro
    črna (garjava) ovca oveja f negra
    črna (objavna) deska (tabla) tablón m de anuncios
    črna vojska milicia f territorial (ali provincial)
    črn kruh pan m moreno
    v črnem (v žalovanju) de luto
    oblečen (obleči se) v črno vestido (vestirse) de negro
    črno bel tisk impresión f (en) blanco y negro
    črn zakol sacrificio m (de reses) clandestino
    na črno (za)klati sacrificar (ali matar) reses clandestinamente
    na črno delati trabajar clandestinamente
    na črno trgovati estraperlear
    kupiti (prodati) na črni borzi comprar (vender) de estraperlo
    delati kot črna živina trabajar como un negro
    videti vse črno verlo todo negro; ser pesimista
    zadeti v črno (v cilj) dar en el blanco
  • dêbel (-éla -o)

    A) adj.

    1. grosso:
    debela deska, knjiga grossa tavola, libro grosso
    debel sneg neve alta

    2. grasso, corpulento, obeso, pingue:
    debel človek uomo grasso

    3. pren. grossolano:
    debela šala battuta grossolana, scherzo grossolano

    4. pog. (globok, nizek) fondo:
    debel glas voce fonda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    debel denar banconote di grosso taglio
    imeti debelo denarnico avere il portafoglio gonfio, ben fornito
    pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pog. pren. imeti debel krompir avere una fortuna sfacciata
    debela laž grossa bugia
    pren. biti v debeli zimi essere nel pieno dell'inverno
    pren. gledati z debelimi očmi far tanto d'occhi
    do mesta je debela ura hoda il luogo è a un'ora buona di cammino
    pren. ta je pa debela! questa è poi grossa!
    anat. debelo črevo intestino grosso, crasso
    etn. debeli četrtek giovedì grasso
    tisk. debeli tisk grassetto
    debel (in dolg) suknjič giaccone
    debel kol palanca
    šalj. debel nos pipa, nappa
    debel slovar calepino
    šalj. debele bukve messale
    tekst. debel sukanec tortiglia
    debela odeja schiavina
    navt. debela sidrna vrv gomena
    debela solza luccicone
    rel. debela sveča cero
    lov. debela šibra pallettone
    debela vrv cavo
    PREGOVORI:
    bolj je kmet neumen, debelejši krompir mu zrase la fortuna è cieca

    B) debéli (-a -o) m, f, n
    debele kvasiti, razdirati contarle grosse
    na debelo goljufati, krasti imbrogliare, rubare a man salva
    snega je zapadlo na debelo è caduto un bel po' di neve
    trg. trgovati na debelo commerciare all'ingrosso
  • dêbel grueso; gordo; obeso, corpulento ; (obsežen) voluminoso

    na debelo (trg) en grueso, al por mayor
    trgovec na debelo comerciante m al por mayor, mayorista m
    z debelimi črkami en letras supernegras
    debela deska (ploh) tablón m
    debelo črevo intestino m grueso
    debela laž mentira f descarada
    debel slovar diccionario m voluminoso
    debela ženska mujer f obesa
    debelo gledati fam poner ojos como platos
    biti debel fam tener buenas carnes
    on ima debelo kožo él tiene la piel dura
  • demonstracíjski (-a -o) adj. dimostrativo; per dimostrazioni; di protesta:
    demonstracijski sprevod corteo di protesta
    šah. demonstracijska deska scacchiera per dimostrazioni
    med. demonstracijska predavalnica sala anatomica, teatro anatomico