Franja

cúnjica (-e) f dem. od cunja 1 straccetto; pl. cunjice vestito

cūpula¹ (cuppula) -ae, f (demin. cūpa 1, cuppa) kadica: Ulp. (Dig.).

cūria -ae, f (iz *coviria [cum in vir] zbor mož, moški zbor; prim. lat. Quirītēs)

I.

1. narodni oddelek, kurija, eden izmed 30 oddelkov, v katere je Romul razdelil tri prvotne rimske (patricijske) tribue (Ramnes, Tities in Luceres), vsako v 10 kurij; vsaka kurija se je delila na 10 rodov (gentes), načeloval pa ji je kurion (cūriō), ki je bdel nad skupnimi posli, zlasti nad službo božjo. Načelnik vseh kurionov se je imenoval curio maximus (višji kurion, nadkurion): Pl., Fl., Dig. idr., si tamen id XXX curiae iussissent Ci., (Romulus) cum populum in curias triginta divideret, nomina earum (sc. mulierum Sabinarum) curiis inposuit L.

2. met. zbornica kurij, kurijska zbornica, poslopje na severovzhodnem vrhu Palatina; tam so se kurije dobivale na posvetovanjih, slavnostnih pojedinah in opravljanu službe božje: c. prisca O. ali curiae veteres Varr., T., naspr. pozneje zgrajene curiae novae v 1. okraju blizu Fabricijevega križišča (compitum Fabricium): Fest. —

II.

1. senatski zbor, senat, starešinstvo: vindex temeritatis et moderatrix officii curia Ci., curia maesta ac trepida orare Ci., frequentique curia … ne inter consules quidem ipsos satis conveniebat L., insigne … praesidium … consulenti, Polio, curiae H., civitate donatos, et quosdam e semibarbaris Gallorum, recepit in curiam (Caesar) Suet., liberis senatorum … curiae interesse permisit (Augustus) Suet.

2. met.
a) senatska (starešinska) zbornica, senatska posvetovalnica, kurija; v Rimu je bilo več takih zbornic: α) c. Hostilia Hostilijeva senatska zbornica, pozneje curia vetus, nav. samo curia, postavil jo je kralj Tul Hostilij v 10. rimskem okraju na severni strani komicija (comitium), a je pogorela ob Klodijevi pogrebni svečanosti l. 52: Vell., Plin., Q. idr., templumque ordini ab se aucto curiam fecit (Tullus Hostilius), quae Hostilia usque ad patrum nostrorum aetatem appellata est L., lectus in curiam Varr., ego sum ille consul, … cui … non curia, summum auxilium omnium gentium, non domus … umquam vacua mortis periculo atque insidiis fuit Ci., qui (Clodius) mortuus … curiam incenderit Ci., auctoribus in curiam introductis L., ceteros metus non curiā modo, sed etiam foro arcebat L., stante urbe et curiā Ci. ali pro curia inversique mores! H. („curia“ je pojem za rimsko pravo in zakone kakor Capitolium za državno moč), curia pauperibus clausa est O., (Caesar) decerni sibi passus est: sedem auream in curia et pro tribunali, … Suet. β) curia Iulia Julijeva senatska zbornica, tudi na komiciju, imenovana po Juliju Cezarju, ki jo je začel graditi potem, ko je curia Hostilia pogorela; dokončali so jo triumviri: Suet. γ) curia Pompeia ali Pompei Pompejeva senatska zbornica, postavil jo je Gnej Pompej na Marsovem polju; po tistem, ko je bil v njej umorjen Cezar, so jo za vselej zaprli: (Caesar) in curia Pompeia ante ipsius Pompei simulacrum … a nobilissumis civibus … trucidatus Ci., postquam senatus Idibus Martiis in Pompei curiam edictus est Suet.
b) occ. (o drugih zbornicah): v Rimu: α) curia Calābra izklicevalna kurija na Kapitoliju, v kateri so izklicevali (calāre) kalende: Varr., Macr. idr. β) curia Saliorum salijska kurija na Palatinu, Marsu posvečeno uradno poslopje Salijcev (Salii), v katerem se je po ustanovitvi Rima hranil sveti lituus: Ci. (De div. I, 17, 30); zunaj Rima: zbornica (posvetovalnica) višjih oblastnikov (= βουλευτῆριον), npr. v Sirakuzah: in curia positum monumentum Ci.; na Salamini: inclusum in curia senatum Salaminae obsederat Ci. ep.; v Troji: intrata est altae mihi curia Troiae O.; v Atenah (= Areopagos): ergo occulta teges, ut curia Martis Athenis Iuv., nemo de curia (= noben starešina) Ap.

cūriālis -e (cūria I. 1.) kurijski, in to

1. isti kuriji (narodnemu oddelku) pripadajoč; kot subst. cūriālis -is, m (= δημότης) soobčan: neque quisquam curialium venit Pl., Theophrastus quidem scribit Cimonem Athenis etiam in suos curiales Laciadas hospitalem fuisse Ci.

2. na kurijsko bogoslužje nanašajoč se, za kurijsko bogoslužje (namenjen) (prim. cūria I., 1. in cūriō 1, 1.): curiales flamines curiarum sacerdotes P. F.

3. (v pozni lat.) cesarskemu dvoru pripadajoč; kot subst. cūriālēs -ium, m (= aulici) dvorni uslužbenci, dvorniki: Amm., Symm.

cūriātim, adv. (cūria I. 1.) po kurijah, na kurije: Gell., c. consulere populum Ci.

cūriātus 3 (cūria I. 1.)

1. kurijski, iz kurij sestavljen: comitia curiata Ci., L., Gell. najstarejši, le patricijski narodni zbori, v katerih se je glasovalo po kurijah; izvzemši volitev svečenikov, podeljevanje nadpoveljništva in potrjevanje posinovitev so polagoma vse politične pravice teh zborov prešle na centurijske in tributske narodne oz. ljudske zbore (comicia centuriata in tributa), lictor c. Gell. liktor, ki sklicuje kurijske narodne zbore.

2. v kurijah (kurijskih narodnih zborih) sklenjen (sprejet): lex curiata Ci., L. idr.

cūriō¹ -ōnis, m (cūria I, 1.)

1. kurion (prim. cūria I, 1.) kurijski načelnik, kurijski svečenik (ki me je bil na roko flamen curialis pomožni svečenik): curiones dicti a curia Varr., curio maximus L., P. F. (gl. cūria I, 1.).

2. oklicevalec, glasnik: epigrammata curione non egent Mart. — Kot nom. propr. Cūriō -ōnis, m Kurion, priimek Skribonijevega rodu (gl. Scrībōnius 3); poseb. C. Scribonius Curio Gaj Skribonij Kurion, znamenit govornik, velik zapravljivec in ljubitelj razkošja, sprva republikanec, potem zvest Cezarjev privrženec, tribunus plebis l. 49, padel v Afriki v boju zoper numidskega kralja Jubo: Ci., Plin., Suet. Od tod adj. Cūriōniānus 3 Kurionov: equites Auct. b. Afr.

čakàtalo s gl. čeketalo 1.

čèsmiga ž gl. žutika 1.

čívkniti (-em) perf. glej čivkati 1 | čivkniti

člén (-a) m

1. elemento (tudi mat. );
člen verige anello della catena
pren. vezni člen elemento connettivo

2. jur. (oštevilčen odstavek) articolo:
1. člen zakona se glasi ... l'art. 1 della legge recita...

3. anat. (členek, sklep) articolazione, giuntura

4. lingv. articolo

5. zool. metamero

6. (stopnja sorodstva) grado (di parentela)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. prstni člen falange
bot. člen (stebla) culmo
elektr. akumulatorski, galvanski člen elemento di accumulatore, galvanico
lingv. stavčni člen parte della proposizione

čûkanj -knja m gl. čukalj 1.

čuvàkuća dial. gl. čuvarkuća 1.

dalje

1. (naprej) weiter
in tako dalje und so weiter (kratica: itd. usw.), (in tako naprej) und so fort (kratica : usf.)
od tu dalje von hier an

2. pri naštevanjih: ferner

3.
dalje prihodnjič Fortsetzung folgt

4. ➞ → dalj 1.,2.
| ➞ → dlje

datírati datar, fechar

napačno datirati fechar equivocadamente
biti datiran tener (ali llevar) (la) fecha, estar fechado (s 1. V. el primero de mayo)
kasneje datirati poner posfecha a
ta listina datira iz časa pred revolucijo este documento data de tiempos anteriores a la revolución

dátum date ženski spol

brez datuma sans date, non daté
z datumom 1. avgusta en date du 1^er août
novejšega datuma de fraîche date, récent
kateri datum je danes? le combien sommes-nous?, quel jour est-ce aujourd'hui?

dēblaterō -āre -āvī -ātum izbrbljati, izblebetati, kvasiti komu kaj: Luc. ap. Non., Gell.; z dat. in ACI: Pl. (Aulul. II, 3, 1).

decemb|er [ê] moški spol (-ra …) der Dezember (dez.)
decembra im Dezember
1. decembra am 1. Dezember
s 1./5. … decembrom pravo ab 1./5. … Dezember, bančno: per 1./5. … Dezember

desét ten

stran 10 page 10 (ten)
kakih desét about ten
kakih desét oseb some ten persons
v kakih desétih dnevih in ten days or so
ura je četrt čez desét it is a quarter past ten
desét zapovedi biblija decalogue, the ten commandments pl
desét let je star he is ten
stavim 10 proti 1, da... I lay ten to one that

dēsinō -ere -siī -situm

1. intr. nehati, poneha(va)ti, konč(ev)ati se: omne bellum … aegerrume desinere (ACI) S., quo (puero) ferrea … desinet … gens V., ut incipiendi fuerit ratio, ita sit desinendi modus Ci., unde coepit oratio mea, ibi desinet L., unde initium fecit et ubi desiit (vox) Vitr., desierant imbres O., desinat ira O., caduca occidunt desinuntque Plin. iun., Pyrenaeus desinens Fl.; ret.: illa, quae similiter desinunt Ci. = ὁμοιοτέλευτα (prim. Q. IX, 3, 79), similiter desinens est, cum … similes exitus habent (casūs) Corn., in iisdem verbis d. Q.; apud Ciceronem omnia desinunt (poteka vse mirno), apud Pollionem cadunt (drvi h koncu) Sen. ph.; (o govorniku) = konč(ev)ati, zaključiti (zaključevati): non semper eodem modo d. Ci., ut quo ex genere coeperis translationis, hoc desinas Q., in hoc desisse versu Suet.; (o barvi): quod … in viola desinat fulgor Plin. ker prehaja … v vijoličasto. Z in in acc. s čim končevati se, v kaj preiti, prehajati, izgubljati se: in pristim desinit alvus V., desinat in piscem mulier H., desinit in lacrimas O. njen govor se konča s solzami, aestas in autumnum desinit Sen. ph. se prevrača v jesen, cauda in tenuitatem desinens Pl. se končuje koničasto. V pass. brezos.: si esset factitatum, non esset desitum Ci., tunc bene desinitur O.

2. (redk.) trans. (z acc. rei) kaj, od česa odnehati, čemu odpoved(ov)ati se, kaj pustiti (puščati), opustiti (opuščati), s čim prekiniti (prekinjati): telam Ter., libenter artem desinerem Ci., d. bellum S. fr., versūs V., artem athleticam, oppugnationem Gell., amicitiam cum aliquo Fr.; včasih = zapustiti: dominam O.; pesn. (po grškem zgledu) z gen. = kaj, s čim nehati: desine blanditiae Caecil. fr. nehaj laskati, desine … querelarum H. (prim.:λῆγε κλαυμάτων), consul non desinit irae Sil.; z abl.: desine … communibus locis Ci. odstopi od … Večinoma z inf. kaj delati nehati, ne več, ne dalje (z inf.): mirari Torquatus desinat Ci. Torkvat naj se neha čuditi, naj se ne čudi več, illud timere desino Ci. tega se ne bojim več, alere morbum d. N., vivere d. Sen. ph. ne več živeti, morari inter homines desisse (dvoumno) Suet.; v pass. (nav. z inf. pass.): orationes a plerisque legi sunt desitae Ci. govorov večina ni več prebirala, vocari est desitus Ci., desitum est disputari Ci., cum Philippo non ante desitum (est) bellari L.; abs. (ustrezni inf. dostavimo v mislih): desine Kom. (= παῦε) nehaj, pusti (to), stoj, miruj, iam desino Ter., desine plura (sc. dicere), puer V., desine, tibia, versūs (sc. canere) V., desine, desierat (sc. loqui) O., optimus virtutis finis est, antequam deficias, desinere Sen. rh.; (o gledališkem igralcu in govorniku) = ne več nastopiti, s scene umakniti se: Ci. ep. (VII, 1, 2), Q. (XII, 11, 3); (o vojaku) = ne dalje služiti: Sen. rh. (Controvers. lib. I, 8, 8).

Opomba: Pf. desii; toda tudi v cj. desiverit: Gell. Sinkop. obl. iz perfektove osnove: desit Mart., desissem Cat., desisset Gell., desisse Ci. ep., Suet.