Franja

ino agg. toskansko pog. majcen:
un pezzettino, ma ino ino čisto majhen košček

interloquer [-lɔke] verbe transitif osupiti, zbegati, zmesti, komu sapo vzeti, spraviti v zadrego

ma réponse l'a interloqué moj odgovor ga je popolnoma zmedel

intervention [-vɑ̃sjɔ̃] féminin poseg, intervencija; vmešavanje, posredovanje; médecine (= intervention chirurgicale) operacijski poseg, operacija; nastop(itev)

sans mon intervention brez mojega posredovanja, intervencije
intervention étatique državen poseg, -a intervencija
intervention dans la politique intérieure d'un autre pays vmešavanje v notranjo politiko kake druge dežele
je compte sur ton intervention en ma faveur računam s tvojo intervencijo v mojo korist

íti (grém)

A) imperf., perf.

1. andare:
gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

9. pog. (miniti, minevati) passare:
leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

11. impers. andarne:
gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
gre mu za čast ne va del suo onore

12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

14. impers. (moči, zmoči) farcela:
poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
pog. plašč mu gre (sega)
do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
iti (komu) s poti non intralciare qcn.
iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
pog. pren. iti k hudiču andare in malora
iti na bolje (zdravje) migliorare
iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
pren. iti na nož venire ai ferri corti
pren. iti (komu) na otročje rimbambire
pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
pren. iti na ulice scendere in piazza
pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
pren. iti pod nož farsi operare
pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
pren. ne iti v glavo non andare in testa
iti v denar vendersi bene
pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
evf. iti v leta invecchiare
škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
pren. iti vase rientrare in se
iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
iti v zrak saltare in aria
iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
iti za pogrebom andare al funerale
pren. iti dol (sonce) tramontare
pog. iti gor (podražiti se) rincarare
žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
pren. iti narazen separarsi, divorziare
pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
pog. iti skupaj (blago) restringersi
ekon. iti v breme essere, andare a carico
voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
iti se solit andare a farsi friggere
igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
PREGOVORI:
v tretje gre rado non c'è due senza tre
prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

B) íti se (grém se) imperf. refl.

1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
iti se kartat giocare a carte
iti se slepe miši giocare a mosca cieca
iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa

jamarka samostalnik
(raziskovalka jam) ▸ barlangász, barlangkutató
Ustanovili so jamarsko reševalno službo, ki šteje danes 13 za reševanje usposobljenih jamarjev in 2 jamarki. ▸ Barlangi mentőszolgálatot alapítottak, amely ma 13 mentésre kiképzett férfi- és 2 női barlangászból áll.

jêzik (-íka) m

1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete

4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale

6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole

jo pron. f

1. pog. (stvar, ki se ne mara, ne more imenovati):
dobiti jo po glavi ricevere una stangata, essere conciato per le feste
pošteno jo izkupiti riportare gravi ferite; prendersi una batosta
vulg. nastavljati jo darla
srečno, poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
pogoditi, uganiti jo trovare sempre la risposta giusta
urezati jo prendere a suonare
zagosti jo komu giocare un tiro a qcn.
zavoziti jo fallire, sbagliare

2. (z nekaterimi glagoli izraža hojo):
mahati jo andare, camminare
ubrati jo prendere un sentiero, avviarsi verso
(izraža tek, beg):
pobrisati, odkuriti, popihati jo battersela, svignarsela

3. (v nikalnih stavkih krepi predmet)
ni je ženske, ki bi to zmogla nessuna donna sarebbe capace di farlo

4. (v vzkliku)
glej jo navihanko ma guarda la furbacchiona!

jurer [žüre] verbe transitif priseči (par pri); položiti prisego; zaklinjati se; kleti, preklinjati

se jurer priseči si
jurer avec, entre slabo se ujemati z, ne se skladati z
jurer fidélité à quelqu'un priseči komu zvestobo
ils se sont jurés une amitié éternelle prisegla sta si večno prijateljstvo
je jure ma foi (le ciel, mes grands dieux) prisežem pri vsem, kar mi je najsvetejšega
j'en jurerais prisegel bi za to
il ne faut jurer de rien (figuré) zarečenega kruha se največ pojé
on ne jure plus que par lui slepo mu verjamejo, so mu vdani (ker ga občudujejo)
de telles paroles jurent avec son caractère take besede se ne ujemajo, ne skladajo z njegovim značajem
ces deux couleurs jurent entre elles ti barvi ne gresta skupaj, se tepeta

kàj (čésa) pron. (izraža nedoločno stvar) qualcosa, cosa, che:
nimaš se za kaj jeziti non hai di che arrabbiarti
'hvala' — 'ni za kaj' 'grazie' — 'non c'è di che'
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spreten kot le kaj bravissimo, abilissimo
(izraža močno zavrnitev) pa še kaj nient'affatto
pren. (izraža veliko začudenje) kaj takega! cosa dici!; ma no!
pog. imeti kaj s kom avere una relazione (amorosa) con qcn.
nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto
evf. njega se rado kaj prime (quello lì) è bravo a rubare

kák (-a -o) adj. quale, che:
kake novice mi prinašaš? quali nuove (ci porti)?
iz kakega kraja si? di che paese sei?
da so to tvoji prijatelji? kaki prijatelji neki! sono questi i tuoi amici? ma che amici del diavolo!
kaka škoda zanj! che peccato per lui!
kak čudovit prizor! che magnifico spettacolo!

kákšen (-šna -o) adj.

1. (izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti) che, quale; come:
kakšne barve je morje? di che colore è il mare?
kakšna bo letina? come sarà il raccolto?
kakšno bo vreme jutri? che tempo farà domani?

2. (izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste) che, quale:
kakšno vino naj prinesem? che vino vi porto?

3. pren. (izraža močno zanikanje) che, quale:
kakšen moški pa si, da si tega ne upaš che (razza di) uomo sei se non osi farlo
kakšni izgovori neki! ma che scuse d'Egitto!

4. pren. (izraža veliko mero tega, kar določi samostalnik) che, quale:
kakšna škoda zanj che peccato per lui

kanat samostalnik
1. nekdaj (območje kanove oblasti) ▸ kánság
2. (sistem kanalov) ▸ csatornarendszer
Zato še sedaj, enako kot pred stoletji, uporabljajo kanate - sisteme podzemnih dovodnih kanalov. ▸ Ezért használnak ma is csatornarendszereket – földalatti ellátócsatornákat –, akárcsak évszázadokkal ezelőtt.

kdó (kóga) pron.

1. (izraža vprašanje po neznani osebi) chi:
kdo je to napisal? chi ha scritto questo?
s kom se pogovarjaš? con chi parli?
kdo je kdo? chi è?

2. (v retoričnem vprašanju) chi:
kdo bi si bil kaj takega mislil? chi l'avrebbe pensato?!

3. (izraža poljubno osebo) uno, qualcuno:
naj stopi kdo po zdravnika qualcuno chiami il medico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dela ima kot le kdo ha moltissimo lavoro
naj reče kdo kar hoče, rad jo pa le ima (poudarja trditev) la gente dica quel che vuole, certo è che le vuol bene
delavci so bili oblečeni kakor kdo gli operai erano vestiti ognuno a modo suo
pren. za koga me pa imaš? per chi mi prendi?
pog. denar dobiva od ne vem koga i soldi glieli passa non so chi
kdo vse je že bil tam c'erano tanti, ma proprio tanti
PREGOVORI:
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

kíno cinéma moški spol, familiarno ciné moški spol

iti v kino aller au ciné(ma)
kino z nepretrganim predvajanjem cinéma permanent
kinodvorana (ali kino dvorana) salle ženski spol de cinéma
kino-oko cinéma-œil ženski spol
kinopredstava (ali kino predstava) séance ženski spol de cinéma, représentation ženski spol cinématographique
kino reklama publicité ženski spol au cinéma

kjé adv.

1. dove:
kje neki tiči? dove mai è finito?

2. kje še, kje že pren. dove (mai):
kje je še novo leto! dov'è ancora l'anno nuovo

3. pren. kje neki, kje pa (za izražanje močnega začudenja, zanikanja) macché, neanche per idea, nient'affatto:
ali se res možiš? Kje pa! è vero che ti sposi? Macché!

4. da qualche parte, in qualche luogo:
moral se je kje ustaviti ha dovuto, per forza, fermarsi da qualche parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove si ha la testa, dove battere la testa
le kje imaš oči? ma dove hai gli occhi? ma che sei cieco?
kje smo že ostali? dove eravamo rimasti?
kje vse sem že spraševal l'ho chiesto in tanti luoghi
kje je kaj indice, sommario (del libro)

kočljiv pridevnik
1. (problematičen; neprijeten) ▸ kényesMeso ne sme imeti sledov razkroja, kar je posebej kočljivo poleti. ▸ A húson ne legyen jele rothadásnak, ez nyáron különösen kényes kérdés.
Odnos med znanostjo in vero je bil od nekdaj kočljiv. ▸ A tudomány és a vallás kapcsolata mindig is kényes terület volt.
Čeprav so pred začetkom veljali za prvega favorita zaključnega turnirja, so se Nemci znašli v precej kočljivem položaju. ▸ Bár már a kezdés előtt a döntő első számú favoritjának számítottak, a németek meglehetősen kényes helyzetbe kerültek.

2. (o spolni dejavnosti) ▸ kényes, sikamlósDanes fotoaparati omogočajo brisanje kočljivih posnetkov, saj si jih lahko takoj ogledamo na zaslonu. ▸ Ma már a fényképezőgépek lehetővé teszik a kényes felvételek törlését, mivel azok azonnal láthatók a kijelzőn.
Videokaseta posnetkov igralke in bobnarja v kočljivih položajih je postala velika prodajna uspešnica. ▸ A videokazetta, amelyen a színésznő és a dobos sikamlós pózokban látható, nagy sikert aratott.

kólikokrat adv.

1. quante volte:
kolikokrat si bil tam? quante volte ci sei stato?

2. pren. (izraža veliko ponovitev) tante volte, quante volte:
kolikokrat sem mu že rekel, a ne posluša gliel'ho detto tante volte, ma lui testardo

kómaj

A) adv. (izraža težavno uresničitev dejanja) appena, a malapena:
hodi hitro, da ga komaj dohajamo cammina così veloce che appena gli teniamo dietro
komaj čakam, da pride non vedo l'ora che venga

2. (izraža omejevanje na določeno mero) appena:
star je komaj petnajst let ha appena quindici anni

3. (izraža majhno mero, stopnjo) appena:
komaj zadostno znanje conoscenze appena sufficienti

4. (izraža negotovost) difficilmente, a malapena:
ta mu bo komaj všeč difficilmente gli piacerà

5. (izraža pravkaršnjo izvršitev dejanja) appena, or ora:
kam spet odhajaš, saj si komaj prišel ma dove vai? sei appena arrivato

B) konj. (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
komaj se je oženil, pa se že ločuje si è appena sposato che già sta divorziando

kônec fin ženski spol , bout moški spol ; (skrajni) extrémité ženski spol ; terme moški spol , terminaison ženski spol , clôture ženski spol , conclusion ženski spol , achèvement moški spol

na vseh koncih in krajih de tous (les) côtés, de toutes parts, partout
biti na koncu svojih moči être au bout de ses forces
pri koncu biti être près de sa fin, toucher à sa fin
od konca do kraja du commencement (ali du début) à la fin, d'un bout à l'autre, de bout en bout
do konca à fond, minutieusement, tout à fait, entièrement, radicalement
moje potrpežljivosti je konec ma patience est à bout
tega ni ne konca ne kraja cela ne finit jamais, cela n'a jamais de fin
konec dober, vse dobro tout est bien qui finit bien

konklave samostalnik
1. v Rimskokatoliški cerkvi (zasedanje kardinalov) ▸ konklávéNovega papeža na prvi dan konklava niso izbrali. ▸ A konklávé első napján nem választották meg az új pápát.

2. v Rimskokatoliški cerkvi (prostor za zasedanje) ▸ konklávé
3. pogosto v političnem kontekstu (tajni sestanek) ▸ konklávé
Niti na konklavu zunanjih ministrov na mizi medvladne konference še ne bo vseh kompromisnih predlogov, ki naj bi odpravili razhajanja in celo nasprotja med udeleženkami pogajanj. ▸ Még a külügyminiszterek konklávéján sem lesz a kormányközi konferencia asztalán az összes kompromisszumos javaslat, amely a tárgyalás részvevői közötti nézeteltéréseket, sőt ellentmondásokat hivatott feloldani.
Zaradi krize v Ukrajini je zavezništvo pospešilo izbiranje novega generalnega sekretarja, ki je bil dokončno izbran na dopoldanskem "konklavu" veleposlanikov pri Natu. ▸ Az ukrajnai válság miatt a szövetség felgyorsította az új főtitkár választási folyamatát, akit végül a NATO-nagykövetek ma reggeli „konklávéján” választottak meg.