Franja

astronavt samostalnik
(kdor gre v vesolje) ▸ űrhajós, asztronautaTo je zdaj že njegov tretji polet in je verjetno najbolj izkušeni kitajski astronavt. ▸ Ez most már a harmadik űrrepülése, és valószínűleg ő a legtapasztaltabb kínai űrhajós.
Astronavta sta na Luni pustila spominsko ploščo. ▸ A két űrhajós emléktáblát hagyott a Holdon.
Vseh sedem astronavtov na krovu je umrlo. ▸ A fedélzeten tartózkodó mind a hét űrhajós elhunyt.

astronomski pridevnik
1. (o opazovanju zvezd) ▸ csillagászati, asztronómiaiDanes tudi vemo, da so različni astronomski dogodki že od nekdaj napovedovali spremembe na Zemlji. ▸ Ma már azt is tudjuk, hogy a különböző csillagászati események mindig is előre jelezték a Földön bekövetkező változásokat.
Daljnogled je uporabljal tudi Galileo Galilei pri svojih astronomskih opazovanjih. ▸ Galileo Galilei is távcsövet használt csillagászati megfigyeléseihez.
Schmidtova kamera, znana tudi kot Schmidtov teleskop, je katadioptrični astronomski teleskop, ki omogoča široko vidno polje z zmanjšano aberacijo. ▸ A Schmidt-kamera, más néven Schmidt-teleszkóp egy katadioptriás csillagászati távcső, amely széles látómezőt biztosít csökkentett aberrációval.
Zlata medalja Catherine Wolfe Bruce je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Tihomorsko astronomsko društvo za izjemne življenjske dosežke na področju astronomije. ▸ A Catherine Wolfe Bruce Aranyérem a Csendes-óceáni Csillagászati Társaság által évente odaítélt tudományos díj a csillagászatban elért kiemelkedő életműért.
Povezane iztočnice: astronomska enota, astronomski koledar, astronomska jesen, astronomska pomlad, astronomska zima, astronomsko poletje, astronomska navigacija

2. (zelo visok) ▸ csillagászatiPredvsem slovenski izdelki so dosegali astronomsko nizke cene. ▸ Különösen a szlovén termékek árai voltak rendkívül alacsonyak.
Tu raste najboljši tobak na Kubi, znamenite cigare dosegajo astronomske cene. ▸ Itt terem Kuba legjobb dohánya, a híres szivarok csillagászati árakat érnek el.
Za različne stave je bilo v letu dni vplačanih astronomskih 500 milijard dolarjev. ▸ A különböző fogadásokra egy éven belül csillagászati 500 milliárd dollárt fizettek be.
Vse več lastnikov nepremičnin oddaja stanovanja turistom, cene za dolgoročne najemnike pa so astronomske. ▸ Egyre több bérbeadó ad ki lakásokat turistáknak, és a hosszú távú bérleti díjak csillagászati összegeket tesznek ki.
Sopomenke: oderuški

at, adverzativni veznik ali, toda, a, pa, (p)a vendar, nasproti (pa), z druge strani (pa).

I.

1. uvaja protirek v obliki kontrasta: non placet M. Antonio consulatus meus; at placuit P. Servilio Ci., qui arma capere potuerunt, proelium commiserunt, at reliqua multitudo fugere coepit C., magnae divitiae... brevi dilabuntur: at ingeni egregia facinora... immortalia sunt S.; postavlja nasproti posamezne pojme: non cognoscebantur foris, at domi, non ab alienis, at a suis Ci. zato pa, pač pa; okrepljeni veznik: at potius Pl. ali temveč, ali marveč, at etiam Ci. ali celo, at vero Ci. a zares, at certe O. a gotovo, at contra Ci. ali at e contrario N. a nasproti; elipt. brez glagola: nox erat et placidum carpebant fessa soporem corpora... At non infelix animi Phoenissa V.

2. pri naglem prehodu h kakemu novemu odstavku ali nepričakovanemu, mikavnemu, čudovitemu prizoru: Caesar naves plano litore constituit. At barbari nostros navibus egredi prohibebant. C., conticuit tandem (Aeneas) factoque hic fine quievit V. (ob koncu III. speva Eneide). At regina... volnus alit venis V. (v začetku IV. speva), (Laocoon) simul manibus tendit divellere nodos...,... clamores simul horrendos ad sidera tollit... At gemini lapsu delubra ad summa dracones effugiunt V., tum litore curvo exstruimusque toros dapibusque epulamur opimis. At subitae... adsunt Harpyiae V.; prim. Tib. II, 5, 33. Poseb.

3. v patetičnem govoru
a) pri nepričakovanih spodbudah in prošnjah: at unum hoc quaeso, ut... Pl., at videte hominis intolerabilem audaciam Ci., me... Notus obruit undis. At tu, nauta, vagae ne parce malignus arenae H.
b) pri prijaznih željah in v molitvah: at tibi dii bene faciant omnes Pl., at tu candidior semper candidiorque veni Tib., at vos, o superi,... quaeso, patrias audite preces. V.
c) pri zakletvah in grožnjah: at te Iuppiter diique omnes perdant! Pl., at tibi dii dignum factis exitium duint! Ter., at tibi pro scelere di persolvant grates V., at vobis male sit, malae tenebrae Orci Cat., at vos respiciant dii periuriorum vindices Iust., at tibi ego continuo cyatho oculum hoc excutium tuum Pl.
č) pri vzkliku prevzetosti, nevolje, bolečine idr.: at ut scelesta sola secum murmurat Pl., exi foras, sceleste! at etiam restitas? Ter., Horum omnium studium... una mater oppugnat. At quae mater! Ci. toda, ljubi bog, kakšna mati! at per deos immortales, quid est, quod dici possit? Ci., at quem hominem, C. Verres, tantā, tam insigni iniuriā affecisti? Ci., tangit ira deos. At non impune feremus O.

II. uvaja neposredne ali posredno izrečene ugovore ali njih zavrnitve: edepol, facinus improbum. At iam ante alii fecerunt idem Pl., (herus) nunquam cuiquam nostrum verbum fecit. At nunc faciet Ter., An quia lex Porcia vetat? At aliae leges item condemnatis civibus... exilium permitti iubent S., dices: „quid postea, si Romae adsiduus fui?“ respondebo: „at ego omnino non fui“ Ci., „fateor me sectorem esse“; „at ego agricola et rusticus“ Ci., non potest esse miser quisquam sensu perempto; at id ipsum odiosum est, sine sensu esse Ci.; navaja misel namišljenega nasprotnika = tako se mi bo ugovarjalo, utegnil bi kdo ugovarjati: prudentia est senescentis aetatis. At memoria minuitur. Credo, nisi eam exerceas Ci.; postavlja nasproti posamezne pojme v ugovoru: parens tuus Catilinae fuit advocatus improbo homini, at supplici; fortasse audaci, at aliquando amico Ci.; uvaja ugovor in protiugovor, veznik je postavljen dvakrat: insipienter sperat (adulescens). At senex ne quod speret quidem habet. At est eo meliore condicione quam adulescens Ci.; okrepljeni veznik: at pol, at edepol, at hercule (hercle) Pl., L. idr., at mehercule Sen. ph., at pol quī (= atquī pol) Pl., at enim Pl., Ci. ali seveda, at vero Servius Sulpicius in Ci. ep. a vendar, at enim vero L.

III. omejuje za pogojnimi in dopustnimi stavki = pa vendar, pa vsaj: si ego hic peribo,... at erit mihi hoc factum mortuo memorabile Pl., qua e poena si evolarunt, at maiorem subierunt Ci., si pars aliqua circumventa cecīderit, at reliquos servari posse confidunt C., causam si non commode, at libere dici Ci., istum hominem si minus (če že ne) supplicio affici, at custodiri oportebat Ci.; okrepljeni veznik: res quamvis rei publicae calamitosae, at tamen magnae Ci., consulibus si non adiuvantibus, at coniventibus certe Ci., quorum cognitio studiosis iuvenibus si non magnam utilitatem afferret, at certe bonam voluntatem Q., consules si minus fortes, at tamen iusti Ci., si moderatio illa non fuit, at fuit pompa, fuit incessus saltem Ci., si id consilium damnaret, at ille divideret saltem copias innumerabiles Cu.

IV. včasih stoji v podreku kakega silogizma (= atqui): Ci.

V. včasih se uporablja le kot prehodna členica (= autem): quae (naves) omnes citeriorem Hispaniam petiverunt. At ex reliquis una praemissa Massiliam... C., „quid faceres, cum sic mutilus miniteris?“ Atilli foeda cicatrix... frontem turpaverat H.

Opomba: Sprva je bil veznik at prejkone = ad, zato so ga starodavniki tako tudi pisali; obratno pa se pri njih nahaja predlog ad pisan v obl. at.

atelje samostalnik
(prostor za ustvarjanje) ▸ műterem, műhely, stúdióJožetova želja je, da bi v središču Ribnice kmalu odprl goslarski atelje, v katerem bi poleg violin izdeloval tudi loke. ▸ Jože szeretne hamarosan hegedűkészítő műhelyt nyitni Ribnica óvárosában, ahol a hegedűk mellett vonókat is készítene.
V ateljeju je s pomočjo samostojnih umetnikov izdelal že več kot tisoč violin. ▸ A műteremben szabadfoglalkozású művészek segítségével több mint ezer hegedűt készített.
Slika že dolga leta, atelje pa ima v garsonjeri, kjer stanuje. ▸ Már hosszú évek óta fest, a műtermét az otthonául szolgáló garzonlakásban alakította ki.

Ātella -ae, f (ātra črna) Atela, oskovsko mestece v Kampaniji med Kapovo in Neapljem, pozneje rim. muncipij, potem rim. naselbina: Ci., L. idr. Od tod adj. Ātellānus 3 atelski: municipium Ci. ep.; subst. Ātellānī -ōrum, m Atelčani, preb. Atele: L., Plin.; poseb. fabella Ātellāna ali samo Ātellāna -ae, f atelska burka, atelana, sprva preprosta igra, ki je zasmehovala nerodna dejanja Atelčanov, pozneje, ko je bila že prenesena v Rim in tam udomačena, pa je prikazovala sploh vesele, z grobimi dovtipi zabeljene prizore pravega italskega značaja; v njej so igrali le rim. mladeniči (ne pa tuji igralci): Varr., Ci. ep., L. idr. Od tod

1. adj.
a) Ātellānicus 3 ki se tiče atelskih burk, atelanski: versus Petr., exodium Suet.; subst. Ātellānica -ōrum, n atelanske pesmi: Porph.
b) Ātellānius 3 = Ātellānicus: versus Ci., fabula Gell., ars Macr.; subst. Ātellānia -ae, f (sc. fabula) = Ātellāna: Gell., Macr.

2. subst.
a) Ātellānus -ī, m igralec v atelskih burkah: Val. Max., Q., Suet., Tert.
b) Ātel-lāniola -ae, f (demin. Atellānia) atelska igralka: M. Aurel. ap. Fr.

Ātīna -ae, f Atina,

1. volskovsko mesto v jugovzhodnem Laciju (še zdaj Atina): Ci., L., V., Sil. Od tod adj. Ātīnās -ātis atinski, v Atini: ager L., campus, somnium, praefectura Ci.; subst. neutr. sg.: in Atinati Ci. ep. na Atinskem; subst. pl. Ātīnātēs -ium, m Atinci, preb. Atine: Ci., Plin.

2. venetsko mesto, ki je bilo propadlo že v času Plinija star.: Plin.

atout [atu] masculin adut; familier šansa; odločilen udarec

avoir tous les atouts dans son jeu (figuré) imeti vse adute v rokah
jouer atout izigrati aduta
il a joué tous ses atouts izigral je (že) vse svoje adute
jouer le sans-atout igrati igro, v kateri ni aduta

attineō (adtineō) -ēre -tinuī -tentum (ad in tenēre)

I. trans.

1. (trdno) držati, zadrž(ev)ati, pridrž(ev)ati: nunc iam cultros adtinet Pl. ima že nož trdno v rokah, nunc eandem (pallam) ante oculos attines Pl. držiš trdno v rokah pred mojimi očmi, testīs vinctos attines Pli., ni proximi prensam dextram vi attinuissent T., Anniam Rufilam attineri publicā custodiā iussit T., attinere armatos viros castris, aliquem carcere T., signatum argentum fisco... attinebatur T., valetudine infensa domi attineri T.; pren.
a) zadrž(ev)ati: oblitus Arruntium, ne in Hispaniam pergeret, decimum iam annum attineri T., iustitio ob amissum Augustum, post discordiis attinmur T.
b) duševno držati, (nase) vezati: ita me vadatum amore vinctumque adtines Pl., me Caesaris oratio unctis unguibus attinet Fr.

2. occ.
a) koga muditi, za nos voditi: ita me attinuit, ita detinuit Pl., comperior Bocchum... simul Romanum et Numidam spe pacis attinuisse S.
b) obdržati, v oblasti imeti: quam attinendi magni dominatus sient Ci. poet., ripam Danubii legionum duae in Pannonia... attinebant T.

— II. intr.

1. do česa držati, do česa razprostirati se: qui in Europa sunt (Scythae), a laevo Thraciae latere... ad Tanaim... attinent Cu.

2. pren. spadati kam, zadevati kaj, nanašati se na kaj, tikati se koga, česa, brigati koga: negotium hoc ad me attinet Pl., scin adeo ad te attinere hanc omnem rem? Ter., incensi studio, quod ad agrum colendum attinet Ci., nunc nihil ad nos de nobis attinet, ante qui fuimus Lucr., tamquam ad rem attineat quidquam H.; pogosten je obrat quod attinet ad aliquid ali ad aliquem kar se koga ali česa tiče, kar kaj ali koga zadeva: aibat... sese velle facere, quod ad hanc rem attinet Ter., qui omnes, quod ad me attinet (za moj delež), vellem vivere Ci., id quod ad me nihil attinet Ci. kar mi ni nič mar, kar je zame nepomembno, quod ad provinciarum administrationem attineret L., quod ad me attinet, ipse hoc bustum ante non videram Cu.; attinet aliquid ali attinet (večinoma z inf. ali z ACI), toda le v zanikanih stavkih ali vprašanjih z nikalnim pomenom = na tem je, kaj (nič ne) zaleže (pomaga), koristno (primerno) je, ima kaj (nima nič) v sebi: ea re non venit, quia nihil attinuit Ci. ep., illi... ea conquisierunt, quae nihil attinebant Corn., quae nihil attinent H., neque enim attinet Q. ne spada sem, neque quemquam attinebat id recusare Ci., si eandem vim habent adversaria quam tabulae, quid attinet codicem instituere? Ci. če imata..., kaj naj koristi napraviti si...? čemu si napraviti...? nihil attinet me plura scribere Ci., qui vir fuerit, me dicere quid attinet? Ci. čemu bi pravil? quid attinuit eum potissimum nuntiare? Ci. čemu je bilo treba...? ali je moral prav on...? nec victoribus mitti attinere puto L., dici plura non attinet Cu.

auch tudi; auch ... nicht niti; auch noch še; wer auch (immer) kdor že, kdor pač, kdorkoli; was auch (immer) kar že, kar pač, karkoli; wo auch (immer) kjer že, kjer pač, kjerkoli

auf² Adverb:

1. lokal: gor, pokonci (sie ist schon auf je že pokonci); auf und ab gor in dol, sem ter tja; auf und davon gehen izginiti (er ist auf und davon izginil je)

2. temporal: od (von klein auf od malega)

3. odprt (die Tür war auf vrata so bila odprta); Auf! Gremo!; Augen auf! Pazi!, Odpri oči!

Augēās (Augīās) -ae, m (Αὐγείας) Avgeja, Avgija, Helijev in Nevpidamin sin, epejski kralj v Elidi, argonavt, ki mu je Herkul na Evristejevo povelje v enem dnevu počistil goveji hlev (v katerem je bilo 3000 goved), tako da je skozenj napeljal reko Alfej; hlev baje že trideset let ni bil očiščen: Hercules, qui Augeae egessit κόπρον Varr. ap. Non., Hercules Augiae regis bovile uno die purgavit Hyg., Augeas rex in Graecia excogitasse (namreč gnojenje njiv) traditur Plin.; preg.: cloacas Augeae purgare Sen. ph. Avgejev hlev čistiti = trdo in neprijetno delo opravljati. Od tod adj. Augēus 3 Avgejev: Augēis stabulis Aus. — Soobl. Auge͡us -eī, m Avgej: Hyg., Sen. tr., Ap., Augei stabulis Aus. (drugi berejo Augēis stabulis).

aujourd'hui [ožurdɥi] adverbe danes; dandanes

d'aujourd'hui današnji
d'aujourd'hui en huit, en quinze danes teden, dva tedna
dès aujourd'hui že danes
à partir d'aujourd'hui od danes naprej
jusqu'(à) aujourd'hui do danes
(familier) au jour d'aujourd'hui danes, zdaj, dandanes
la France d'aujourd'hui današnja Francija
cela ne date pas d'aujourd'hui (figuré) to ni od danes
ce n'est pas d'aujourd'hui que je te connais ne poznam te šele od danes

Aurēlius 3 (prim. aurōra) Avrelij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. C. Aurelius Cotta Gaj Avrelij Kota, konz. l. 252 in 248, znameniti poveljnik na Siciliji v prvi punski vojni: Val. Max.

2. M. Aurelius Cotta Mark Avrelij Kota; opravljal je več oblastniških služb v času druge punske vojne in bil poslanec pri mak. kralju Filipu III.; umrl je l. 201: L.

3. C. Aurelius Cotta, konz. l. 200; vodil je rim. vojsko zoper gornjeitalske Galce, ki jih je Hamilkar naščuval k vojni zoper Rimljane; ni si priboril posebne slave, ker je sovražnike že pred njegovim prihodom porazil pretor Furij: L.

4. L. Aurelius Cotta Lucij Avrelij Kota, tr. pl. l. 154, konz. l. 144, znani lakomnež (in ves zadolžen), kateremu je bil hud nasprotnik Scipion Emilijan: Ci., Val. Max.

5. L. Aurelius Cotta, tr. pl. l. 95, govornik, ki ga je Ciceron grajal zaradi grobega jezika, ki se je nagibal k starinskosti Ci.

6. C. Aurelius Cotta, roj. okoli l. 124, prijatelj ljudskega tribuna Livija Druza, po čigar usmrtitvi l. 91 je odšel v pregnanstvo in se vrnil l. 82. Kot konz. l. 75 je predlagal, naj se odpravi Sulov zakon, ki je bivšim ljudskim tribunom prepovedoval prevzemati druga oblastništva. Umrl je nenadno l. 74 kot prokonz. v Galiji. Ciceron hvali njegovo zgovornost in ga navaja kot govornika v svojih knjigah De oratore, kot akademika pa v 3. knjigi De natura deorum: Ci.

7. prejšnjega brat M. Aurelius Cotta je l. 74 poveljeval pod Lukulom v vojni zoper Mitridata, a je bil na morju in na kopnem pri Halkedonu premagan. Potem ko se je vrnil v Rim, je tožil svojega kvestorja Opija zaradi podkupovanja, Ciceron pa ga je zagovarjal; pozneje je bil Avrelij sam obsojen zaradi izsiljevanja v Bitiniji: Val. Max.

8. obeh prejšnjih brat L. Aurelius Cotta; kot pretor l. 70 je sprožil zakon, da smejo poleg senatorjev tudi vitezi in tribuni aerarii biti sodniki v civilnih in zaglavnih pravdah; l. 66 je tožil za prihodnje leto izvoljena konzula de ambitu, zaradi česar sta bila odstavljena, sam pa je dosegel l. 65 konzulstvo, l. 64 pa cenzorstvo. Bil je Ciceronov prijatelj, pozneje Cezarjev privrženec; svoja zadnja leta je preživel v samoti: Ci., S., Suet.

9. M. Aurelius Scaurus Mark Avrelij Skaver, l. 105 premagan in ujet od Cimbrov v Galiji, potem usmrčen, ker je pred njihovim kraljem Bojorigom slavil nepremagljivost Rimljanov; Ciceron ga hvali kot govornika: Ci., Vell., T.

10. M. Aurelius Cotta Messalinus Mark Avrelij Kota Mesalin, sin slavnega govornika Mesale; Avrelijev rod ga je posinovil in sprejel v rod njegove matere; bil je Ovidijev prijatelj in Tiberijev privrženec ter je živel zelo razkošno in razuzdano, zaradi česar je obubožal: T.; enemu njegovih sinov je ces. Neron odmeril letni dohodek: T. — Kot adj.: via Aurelia Avrelijeva cesta, imenovana po graditelju (nekem sicer neznanem Avreliju) je držala od Janikulskih vrat (porta Ianiculensis) do Pize, pozneje do Arelate: Ci., lex Aurelia
a) iudicaria Avrelijev (pod 8. omenjenega pretorja L. Avrelija) zakon o sodstvu: Ci.
b) de ambitu (zakon neznanega predlagatelja): Ci. ep., Forum Aurelium Avrelijev trg, etrursko mestece ob Avrelijevi cesti nedaleč od starega tarkvinskega mesta (Tarquinii): Ci., Aurelium tribunal na rim. forumu: Ci.

avancé, e [avɑ̃se] adjectif naprej pomaknjen; napreden; (pre)zgoden; prezrel, pregoden

idées féminin pluriel avancées napredne misli
à une heure avancée (de la nuit) ob pozni (nočni) uri
la nuit est déjà bien avancée pozna nočje že
me voilà bien avancé! sedaj vem toliko kot prej!
avancée dans la grossesse v visoki nosečnosti
ce poisson est un peu avancé ta riba je že malo pokvarjena
enfant masculin avancé pour son âge za svojo starost prezrel otrok
être d'un âge très avancé biti že v visokih letih

avancer [avɑ̃se] verbe transitif naprej pomakniti; pospešiti; forsirati; vnaprej plačati; trditi; verbe intransitif napredovati, naprej iti; štrleti (skala); prehitevati (ura)

avancer sa montre pomakniti svojo uro naprej
avancer son travail pospešiti svoje delo
il a avancé son retour predčasno se je vrnil
avancer de l'argent posoditi denar
prouvez ce que vous avancez dokažite, kar trdite
ne pas avancer d'une semelle ne iti izpod rok
avancer en âge starati se
avancer en rampant plaziti se naprej
s'avancer priti bliže, bližati se, priti
s'avancer trop predaleč iti
s'avancer péniblement z muko se vleči naprej
le jour s'avance dan gre h kraju
il s'avance jusqu'à prétendre ... tako daleč gre, da trdi ...
on s'était trop avancé pour reculer predaleč smo (že) šli, da bi šli nazaj

Aventīnus¹ -ī, m (najbrž, kakor trdi že Varr., iz Avēns -entis, torej = Aventski) Aventin, eden sedmerih rim. gričev jugozahodno od Palatina in Celija, tudi mestni del ob njem, naseljen v času Anka Marcija: Sil., Serv. Soobl. Aventīnum -ī, n Aventin: L. Pogosto se dobi v odvisnih sklonih, iz katerih pa ni mogoče spoznati, ali je nom. Aventinus ali Aventinum): Varr., Ci., S., L. idr.; kot adj. Aventīnus 3 aventinski (Aventinski): collis Av. V. ali mons Av. Ci. idr. ali pesn. Av. iugum, Av. arx O. Aventinski grič (hrib); Av. humus, silva O., Av. Remus Pr., Diana Pr. (ker je imela na Aventinu sloveče svetišče), cerva Stat., recessus Ci. — Od tod adj. Aventīnēnsis -e aventinski: Diana Val. Max., Fest.

avoir*¹ [avwar] verbe transitif imeti (v posesti); dobiti

j'ai faim, soif lačen, žejen sem
j'ai froid zebe me
j'ai chaud toplo, vroče mi je
n'avoir pas le sou, pas un centime, (populaire) pas un radis prebite pare ne imeti
j'ai à écrire une lettre moram pisati pismo
avoir de quoi biti premožen
avoir de quoi vivre imeti dovolj sredstev za življenje
avoir l'oreille fine dobro slišati, imeti dober (po)sluh
le mur a trois mètres de haut zid je tri metre visok
avoir du courage imeti pogum, biti pogumen
avoir le cœur sur la main biti odkritosrčen
avoir qualité pour biti upravičen do, pooblaščen za
avoir besoin de quelque chose potrebovati kaj
avoir un grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
j'ai envie (de quelque chose) hoče se mi (česa), ljubi se mi (kaj)
j'ai mal à la tête glava me boli
avoir l'estomac, le ventre creux biti lačen ko volk; imeti prazen želodec
avoir commerce avec quelqu'un občevati s kom
vous n'avez qu'à sonner treba vam je samo pozvoniti, samo pozvonite
je n'ai que faire de ce livre nimam kaj početi s to knjigo
il a eu son bachot naredil je svoj bakalavreat (maturo)
quel âge avez-vous? koliko ste stari?
il a 20 ans star je 20 let
avoir lieu vršiti se
avoir le prix dobiti nagrado
avoir quelqu'un zalotiti koga; prevarati, premagati koga; prepričati koga
il nous aura (figuré) v žep nas bo vtaknil
se faire, se laisser avoir pustiti se premagati ali prevarati
qu'est-ce qu'il a? kaj ima? kaj mu je?
j'en ai assez, (familier) marre, j'en ai plein le dos dovolj mi je tega, naveličan sem tega
en avoir à, après, contre quelqu'un biti jezen na koga, hudovati se na koga
contre qui, à qui en a-t-il kdo mu je kaj naredil? na koga se jezi?
en avoir dans l'aile biti zadet (tudi figuré); biti zaljubljen
il en a pour 100 dinars plačal je 100 din
il en a eu pour son argent dobro je kupil
j'en ai par-dessus la tête tega mi je čez glavo dovolj
j'en ai pour cinq minutes pet minut bom rabil za to
il y a (tu) je, sta, so
il y a beaucoup de monde veliko ljudi je (tu)
il n'y a pas de quoi prosim! ni za kaj!
qu'est-ce qu'il y a? kaj pa je?
y a-t-il loin d'ici? je daleč od tod?
combien de temps y a-t-il qu'il est arrivé? koliko časa je (že), kar je prišel?
il y a trois mois pred tremi meseci
il n'y en a que pour lui on zavzema mnogo mesta, govori se le o njem, ukvarjajo se le z njim

ávto VB car, motor car; ZDA automobile, auto

vlečni ávto breakdown lorry
dvosedežni ávto two-seater
športni dvosedežni ávto sports car, ZDA tudi sport car, zastarelo roadster
star ávto pogovorno VB banger, ZDA jalopy
reševalni ávto ambulance
tovorni ávto lorry, ZDA truck, (zaprt, zlasti spediterski) van
zaprt ávto limousine, sedan, coupé
izlet z ávtom car trip, drive
voziti ávto to drive (a car), to motor, ZDA tudi to auto
ávto je odpovedal, je imel defekt the car broke down
nabaviti si že rabljen ávto to purchase a car (an automobile) secondhand, to buy a secondhand car
peljati se z ávtom to motor
peljal sem se z ávtom na Reko I motored down to Rijeka
vožnja v ávtou je prijetna v lepem vremenu motoring is pleasant in fine weather
vzeti koga v (na) ávto to give someone a lift in one's car

avtomatiziran pridevnik
1. (strojno voden) ▸ automatizáltNajprej so se lotili informatizacije tistih najbolj enostavnih in že avtomatiziranih sodnih postopkov. ▸ Először a legegyszerűbb és a már automatizált bírósági eljárások informatikai feldolgozását kezdték meg.
Povezane iztočnice: avtomatizirani katalog, avtomatizirani menjalnik, avtomatizirani ročni menjalnik

2. (nezaveden; rutinski) ▸ önkéntelen, automatikusKer vsak posameznik razvije svoj specifični slog z utrjenimi, avtomatiziranimi gibi, se nam pogosto zdi, da tehnike ne moremo spremeniti. ▸ Mivel mindenkinél kialakul egy sajátos, rögzült és automatikus mozdulatokból álló stílus, gyakran tűnik úgy, hogy a technikát nem tudjuk megváltoztatni.

avvisare v. tr. (pres. avviso)

1. obvestiti:
avvisare un amico del proprio arrivo obvestiti prijatelja o svojem prihodu

2. opozoriti, opozarjati; opomniti, opominjati
PREGOVORI: uomo avvisato, mezzo salvato preg. če si opozorjen, si že napol rešen