Franja

okó eye; (na krompirju) eye; (mastno) drop of grease; botanika eye (of a bud)

kurje okó (figurativno) corn
operater kurjih očes chiropodist
stekleno okó a glass eye
magično okó magic-eye tuning
mačje okó (figurativno) (rear) reflector
z golim očesom with the naked eye
s prostim očesom with unaided eye
okó postave je budno the eye of the law is ever vigilant
imeti okó za lepoto (za kaj lepega) to have an eye for the beautiful
kakor daleč seže okó as far as the eye can reach, within eyeshot, within range of sight
dljè kot seže okó farther (ali further) than the eye can see
z očesom ne treniti not to bat an eyelid
niti z očesom ni trenil he did not even wince
on ne vidi več na levo okó he lost the sight of his left eye
vidim stvari z istim očesom kot ti (figurativno) I see eye to eye with you
pazi na okó! mind your eye!
zamižati na eno okó to wink an eye (ob at), (figurativno) to connive (at), to shut one's eyes to
zatisnil je eno okó ob mojem kajenju he turned a blind eye to my smoking
ne zatisniti očesa (figurativno) not to sleep a wink
nocoj nisem zatisnil očesa I did not get a wink of sleep last night
okó za okó, zob za zob an eye for an eye, a tooth for a tooth

okó œil moški spol ; (vid) vue ženski spol

oko za oko œil pour œil
s prostim očesom à l'œil nu
krmežljavo oko œil chassieux
kurje oko (medicina) cor moški spol, œil-de-perdrix moški spol
mačje oko œil de chat
magično oko œil magique
na oko (pribl.) au jugé, familiarno à vue de nez
mandeljnasto, poševno oko œil oblique (ali en amande, bridé)
orlovsko oko œil d'aigle
ostro oko œil sûr (ali juste)
podpluto oko (od udarca) œil poché (ali au beurre noir)
umetno oko œil artificiel
stekleno oko œil de verre
zrklo očesa (anatomija) globe moški spol de l'œil (ali oculaire)
imeti dobro, ostro oko avoir une bonne vue, avoir le coup d'œil (juste), familiarno avoir le compas dans l'œil
kakor daleč seže oko à perte de vue
oceniti na oko estimer à vue d'œil
ne zatisniti očesa celo noč ne pas fermer l'œil de la nuit

okó (očésa) n

1. anat. occhio:
brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
mrtve, ugasle oči occhi spenti
bleščeče oči occhi splendenti
daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
upreti oči v koga fissare uno negli occhi
spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
zatiskati si oči pred non voler sapere
zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
biti na očeh essere evidente, essere in vista
gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
žensko oko takoj opazi la donna vede subito
oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

3. agr. gemma; bot.
krompirjeva očesa occhi della patata
očesa pri trti occhi, gemme della vite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kurje oko callo
gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
agr. cepljenje na oko innesto a occhio
očesa v siru occhi del formaggio
min., avt. mačje oko occhio di gatto
rad. magično oko occhio magico
navt. oko sidrne verige occhio di cubia
meteor. orkansko oko occhio del ciclone
zool. pikčasto oko occhio frontale
zool. sestavljeno oko occhio composto
min. tigrovo oko occhio di tigre
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
strah ima velike oči la paura fa novanta

okó ojo m ; (vid) vista f ; (na trti) yema f ; (na juhi) ojo m

s prostim očesom a simple vista
oko za oko ojo por ojo
na oko a ojo
bolščeče oko ojo de besugo
krmežljavo oko ojo légañoso (ali pitarroso)
mačje oko (avto) ojo de gato
magično oko ojo mágico
mandeljnasto oko ojo oblicuo
kurje oko callo m, ojo de gallo (ali de pollo)
orlovsko oko ojo de áquila
podpluto oko (od udarca) ojo amoratado, fam ojo a la funerala
stekleno oko ojo de cristal
umetno oko ojo artificial (ali de cristal)
kakor daleč seže oko a pérdida de vista
pasti v oko (fig) saltar a la vista
imeti dobro oko tener buena vista
vreči oko na kaj poner el ojo en a/c
zatisniti eno oko (pri čem) (fig) fam hacer la vista gorda
ne zatisniti očesa (celo noč) no pegar ojo (en toda la noche) glej tudi oči!

okorístiti se to profit (z from, by); to take advantage (of); to avail oneself (of); to benefit (by); to turn to one's advantage (ali profit, account)

okorístiti s priložnostjo to avail oneself of an opportunity, to use an opportunity, (figurativno) to make hay while the sun shines
on se bo s tem dobro okoristil he will turn it to good account
on se z vsem okoristi (figurativno) all is grist that comes to his mill

okorístiti se profiter de quelque chose, tirer proflt (ali avantage, parti) de quelque chose, bénéficier de quelque chose

okoristiti s priliko profiter de (ali saisir) l'occasion

okorístiti se (z) sacar provecho (ali ventaja) (de); beneficiarse (de); aprovechar (a/c)

okoristiti se s priliko aprovechar la ocasión

okostnjak samostalnik
1. (okostje) ▸ csontvázŽe dolgo ne velja več, da smo za noč čarovnic lahko le duhci, čarovnice ali okostnjaki. ▸ Már rég nem állja meg a helyét, hogy halloweenra csak szellemnek, boszorkánynak vagy csontváznak öltözhetünk.
Na stotine okostnjakov je bilo raztresenih po tistem polju. ▸ Több száz csontváz hevert szétszórva azon a mezőn.

2. (presuh človek) ▸ csontvázMnogi so pomrli, a preživeli so bili živi okostnjaki. ▸ Sokan meghaltak, a túlélők élő csontvázak voltak.Nekdanja lepotica se je spremenila v okostnjaka, ki tehta borih 42 kilogramov. ▸ Az egykori szépség csupán 42 kilós csontvázzá fogyott.

3. (skrivnost) ▸ csontváz
Slaba banka bi morala naenkrat razkriti vse okostnjake slovenske tranzicije. ▸ A gyenge banknak egyszerre kellene lelepleznie a szlovén rendszerváltás összes csontvázát.
Ravnovesje, ki se je vzpostavilo v realni ekonomiji, je izjemno krhko in ga še naprej ogrožajo okostnjaki preteklosti. ▸ A reálgazdaságban kialakult egyensúly rendkívül törékeny, és a múlt csontvázai továbbra is fenyegetik.

4. (o zastarelosti) ▸ kövület, fosszília
Poraženec se je s tako hudim porazom na predsedniških volitvah prelevil v političnega okostnjaka. ▸ Az elnökválasztáson elszenvedett súlyos vereséggel a vesztes egy politikai kövületté vált.
Libreto ste označili za literarni okostnjak, ki dobi pravo vrednost šele ob glasbi. ▸ Ön a librettót irodalmi fosszíliaként írta le, amely csak akkor nyeri el igazi értelmét, amikor megzenésítik.

okòv ferrure ženski spol , penture ženski spol , monture ženski spol ; (žarnice) culot moški spol

okovi liens moški spol množine, chaînes ženski spol množine, fers moški spol množine, entraves ženski spol množine
spraviti koga v okove mettre quelqu'un aux fers
v okovih enchaîné, aux fers
okovi suženjstva les chaînes de l'esclavage
vreči okove s sebe rompre ses chaînes, se libérer (ali se dégager) des entraves

okrásek (-ska) m ornamento; vezzo, monile; frangia; guarnizione; girigogolo; orpello, fronzolo; muz. vinnola, affetto:
povedati kaj s kopico okraskov dire qcs. con molte frange
okrasek iz vrvice alamaro
pejor. okraski retoricume, svolazzi

okrasítev (-tve) f decorazione, ornamentazione, abbellimento, addobbo:
okrasitev s cvetjem infiorata
navt. okrasitev z zastavicami gala di bandiere

okrasíti orner, parer, décorer, embellir, agrémenter, enjoliver, garnir, ornementer , (arhitektura) parementer , (z zastavami) pavoiser

okrasiti dvorano décorer (ali orner) une salle
okrasiti s slikami orner de tableaux
okrasiti stanovanje décorer un appartement
okrasiti mizo s cvetjem garnir une table de fleurs
okrasiti se s'orner, se parer, s'embellir; familiarno s'attifer, s'accoutrer, s'affubler, (slabšalno) se pomponner, se bichonner

okrasíti (-ím) | okraševáti (-újem) perf., imperf. ornare, decorare, addobbare, fregiare, knjiž. drappeggiare:
okrasiti rob obleke fregiare l'orlo dell'abito
okrasiti klobuk s perjem guarnire un cappello di piume
okrasiti s cvetjem infiorare
okrasiti s čipkami merlettare, trinare
okrasiti s perjanico impennacchiare
okrasiti z arabeskami arabescare
okrasiti z briljanti, z dragulji brillantare, gemmare
okrasiti z obšitkom filettare
okrasiti z okovjem imbullettare
arhit. okrasiti z robovi mondanare
navt. okrasiti z zastavami pavesare, impavesare

okrašen [ê] (-a, -o) verziert, geschmuckt; bogato: [reichverziert] reich verziert, [reichgeschmückt] reich geschmückt; stil: blumig
okrašen s trakovi bebändert
okrašen s cvetjem blumengeschmückt
okrašen z diamanti diamantenbesetzt
okrašen z zastavami fahnengeschmückt
okrašen z vijugami verschnörkelt

okrašèn (-êna -o) adj. ornato, decorato, adorno; um. fiorito:
um. okrašen (cvetlični)
slog stile decorato, fiorito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
okrašen s perjem piumato
okrašen s prstani inanellato
okrašen z biseri, z dragulji perlato, gemmato
um. okrašen z mozaiki mosaicato
okrašen z našivi gallonato
um. okrašena inicialka miniatura

okrepljen [ê] (-a, -o) verstärkt ( tehnikas perlonom perlonverstärkt, s steklenimi vlakni glasfaserversärkt)
okrepljeni del pri čevlju: die Kappe

okrúšek fragment moški spol , morceau moški spol détaché

okruški ometa, opeke fragments (ali morceaux) de crépi, de brique(s)

oktan samostalnik
1. kemija (ogljikovodik) ▸ oktán

2. (sestavina avtomobilskega goriva) ▸ oktán

oktáv (volume moški spol ) in-octavo moški spol

knjige v kvartu in oktavu des livres in-quarto et in-octavo, des in-quarto(s) et des in-octavo(s)

okupíran (fully) occupied

biti okupíran (zavzet) s čim to be engrossed (by a problem; in an activity)
okupíran od sovražnika enemy-occupied, enemy-held