Franja

nerveux, euse [nɛrvö, z] adjectif živčen, nervozen, razdražljiv; žilav, krepak, živahen

bras masculin nerveux krepka roka
centre masculin nerveux živčni center
maladie féminin nerveuse živčna bolezen
style masculin nerveux zgoščen (koncizen, klen) slog
il n'est pas très nerveux dans son travail ni kaj prida pri svojem delu

ne-sciō -īre -īvī in -iī -ītum (ixpt. ne in sciō)

I.

1. ne vedeti; abs: nesciit videlicet Ci.; z obj. v acc.: nomen Ter., tutores hoc nesciunt Ci., si quid nescierat Ci., nec me pudet fateri nescire, quod nesciam Ci., haec nunc quaero, quae causa fuerit — de Oropo, opinor, sed certum nescio; et, si ita est, quae controversiae Ci. ep. toda ne vem zagotovo; z de (redko): hunc nescire sat scio de illa amica Pl.; z ACI: nesciebam id dicere illam Ter., qui nesciat te stetisse in comitio cum telo? Ci.; po gr. skladu: uxor Iovis esse nescis (nam. te uxorem Iovis esse nescis) H.; z odvisnim vprašalnim stavkom: nescio, quid narres ali ego, quid narres, nescio Ter. ne vem, kaj hočeš, quid dicam, nescio Ci., nescis, inquit, quanta cum exspectatione, Cotta, sim te auditurus Ci., animae sit (sc. illa vis) ignisne, nescio Ci., cum, quemadmodum sedaret, nesciret N., nescis, quem fugias O.; pass. impers.: utrum consistere uspiam velit an mare transire, nescitur Ci. ep. se ne ve. Iz zveze z odvisnimi vprašalnimi stavki se je razvila skrajšana obl. razstavnega vprašanja nescis an (gl. an), ki se uporablja za izražanje previdne potrditve ali skromno izrečenega subjektivnega prepričanja: constantiam dico? nescio, an melius patientiam possim dicere Ci. ne vem, ali naj bo tako ali bolje, da jo imenujem potrpežljivost = menda bi mogel to bolje imenovati potrpežljivost. — Pomni rekli
a) si nescis O. če morda ne veš, če hočeš (želiš) vedeti.
b) illud (id) quod scis (scies), nescis (nesciveris) Enn., Kom. obnašaš (obnašaj) se, kakor da ne bi vedel (formuli iz pogovornega jezika, s katerima se komu kaj zaupanega zabiča kot skrivnost). — Pt. pr. nesciēns -entis ne vedoč, nevede, nevedoma: ut sentiant te nescientem id dare Ter.; adv. nescienter nevede, po nevednosti: Aug.

2. ne (po)znati: illa illum nescit Pl., n. deos Ter., caeli numina Lucan., litteras Sen. ph., arma Fl., vinum toto nescire Decembri Iuv. ne piti vina, vzdržati se vina, puellae nescivere hiemem V. zime niso spoznale, zaznale; tako tudi nescire sua pericula Lucan. Od tod
a) pt. pr. nesciēns -entis ne poznavajoč: n. sui Ap. ne zavedajoč se, nezaveden.
b) pt. pf. nescītus 3 ne(po)znan: litem intra Gallias antea nescitam primus edidit Sid.

3. ne moči, ne znati = ne ume(va)ti česa, nevešč biti česa, ne biti kos česa, čemu, ne spoznati se na kaj: versus nescire H. ne znati tvoriti verzov, ne spoznati se na verzifikacijo, utram tandem linguam nescio? Ci., qui Graece nesciunt Ci., non tam praeclarum est scire Latine quam turpe nescire Ci.; z inf.: Stoici irasci nesciunt Ci., nisi malo coactus recte facere nescis Ci., stare loco nescit V., nescit equo rudis haerere ingenuus (sc. puer) H., n. quiescere L., n. hoc imitari Cu.; včasih (pesn.) = ne hoteti: nescit vox missu reverti H., virtus capi nescit Val. Max. —

II. Brez vpliva na glagolski naklon se nescio z zaimki povezuje v en pojem; pri tem dobi pronominalen oz. adverbialen pomen in izraža tisto, česar nočemo ali ne moremo zaznamovati s pravim imenom, in sicer

1.
a) kot nepomembno, neznatno, pogosto s stranskim pomenom brezbrižnosti ali prezirljivosti: prope me nescio quis loquitur Pl. ne vem kdo = nekdo, misit ad Caecilium nescio quem Ci. ne vem koga = nekoga, in oppidum nescio quod Ci. v neko meni neznano mesto, nescio qua permotus divinatione Ci. po neki, ne vem kaki slutnji = po neki meni neznani slutnji, nescio quid dissentiens Ci. malo, nekoliko, nescio quid illud factum Ci. čez mero nemožato, me nescio quando venisse Ci. kdaj, enkrat, sententiae nescio unde ex abdito erutae Ci. bog si ga vedi od kod, nescio quid esse putant O., paulum nescio quid Plin. slepa cena, nescio quid frivoli Suet. prava malenkost.
b) kot izvrstno, izredno, izjemno: tum illud nescio quid praeclarum ac singulare solet exsistere Ci. tisti vzor dovršenosti, ki nima sebi enakega, imena katerega pa ne vem, a nescio qua dignitate Ci.

2. zlasti pogosto v zvezah nescio quo modo (casu, pacto), s katerimi želimo naznačiti, da kaj ni gotovo, nedvomno, da se ne zdi hoteno ali da je nedoumno, v sl. = tako rekoč, (tako) nekako, bog ve kako, nehote, nedoumno, nedoumljivo, čudovito: boni nescio quo modo tardiores sunt Ci. nedoumljivo, pecunia nescio quo modo quaesita Ci. bog ve kako, sed nescio quo pacto iam de manibus elabitur Ci.; včasih za izražanje obžalovanja = žal, na žalost, žalibog: nescio quo pacto omnium scelerum … maturitas in nostri consulatus tempus erupit Ci., fit enim nescio quo modo, ut magis in aliis cernamus quam nobismet ipsis, si quid delinquitur Ci. — Pomni: v sklopih nescioquis idr. je o (glagola nescio) vselej kratek: nĕscioquīd maiūs nāscitur īliade Pr.

Opomba: Nenavaden fut. nescībō: Pl.; sinkop. impf. nescibam: Ter., nescibas: Pl., Sen. ph.

ne segati niti do gležnjev frazem
(biti slabši) ▸ bokájáig sem ér
Evropske članice Nata po tehnološki usposobljenosti in opremljenosti vojske Američanom ne sežejo niti do gležnjev. ▸ A NATO európai tagjai a hadsereg technológiai képességeit és felszereltségét tekintve nem érnek fel az amerikaiak bokájáig sem.
Šarmantni zapeljivec priznava, da ni niti do gležnjev segel pritlikavemu francoskemu igralcu. ▸ A sármos csábító bevallja, hogy még a bokájáig sem ér az apró termetű francia színésznek.

neskonč|en [ô] (-na, -no)

1. unendlich (tudi filozofija, matematika, fizika, religija)
neskončni produkt matematika unendliches Produkt
matematika števno neskončen (števen) abzählbar

2. (brezkončen) endlos, (neizmeren) [unermeßlich] unermesslich, (brezmejen) grenzenlos, neumnost ipd.: bodenlos; (ki mu ni videti konca) unabsehbar, govoranca: nie enden wollend
biti neskončen figurativno ins Uferlose gehen

nèstadak -tka m: na -u ljudi i Staniša sudi če ni drugih ljudi, sodi tudi Staniša; ko ni sposobnih, se uveljavljajo tudi nesposobni

nèstašica ž pomanjkanje; nestašica životnih namirnica, vode, stanova; trpjeti -u; u -i drugih dokaza ponudio je zakletvu ko ni imel na voljo

nêsti (nêsem)

A) imperf. ➞ nositi

1. portare:
nesti kovček portare la valigia
nesti otroka k zdravniku portare il bambino dal medico
nesti denar na banko portare i soldi in banca
veter nese pesek več sto kilometrov daleč il vento porta la sabbia centinaia di chilometri lontano
nesti komu veselo novico portare a uno una buona notizia
nesti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
top nese daleč il cannone porta lontano, ha una lunga portata

2. pren. (biti boljši, sposobnejši) battere:
kot govornik nese vsakega advokata come oratore batte qualsiasi avvocato
ni več mlada, vendar nese vsako dekle non è più giovanissima eppure batte qualsiasi ragazzina

3. pog. (dajati, prinašati koristi) rendere, essere redditizio:
gostilna dobro nese l'osteria rende bene

4. (izločati jajca) fare le uova
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli dovette cedere altrimenti gli avversari l'avrebbero battuto
leseni most bo težko nesel tako težo il ponte di legno difficilmente sopporterà un peso tanto grande
noge ga več ne nesejo le gambe non lo sorreggono, non lo reggono più
šel je, kamor so ga noge nesle se ne andò dove lo portava il caso
teči, kolikor noge nesejo correre a gambe levate
kamor oči nesejo, so sama polja tutt'intorno una distesa di campi
jahali so, kot bi jih veter nesel galoppavano veloci come portati dal vento
nesti glavo, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nesti tekmece za ... točk battere gli avversari di... punti
nesti koga k večnemu počitku seppellire qcn.
nesti skrivnost s seboj v grob portare il segreto con se nella tomba
kar sliši, nese naprej ciò che sente corre a spifferarlo
pog. nesti ga dosti sopportare bene l'alcol
nesti na nosilih barellare

B) nêsti se (nêsem se) imperf. refl.

1. incedere

2. muoversi, spostarsi

3. diffondersi, spargersi

nèsvr̄šen -a -o
1. nedokončan: nesvršen posao
2. nedovršen: -o prošlo vrijeme, vreme lingv. nedovršno pretekli čas, imperfekt; nesvršen dak dijak, ki ni dokončal šolanja

ne tič ne miš frazem
(nedefiniran; brez izrazitih lastnosti) ▸ se íze, se bűze, se hal, se hús, se ilyen, se olyan
Namesto za eno od dveh različnih možnosti se je slovenska finančna politika odločila za kompromis, ki ni ne tič ne miš. ▸ Ahelyett, hogy választott volna a két lehetőség közül, a szlovén pénzügyi politika egy jellegtelen kompromisszum mellett döntött.

neúmen stupid; foolish, silly; thick-headed, dull; ZDA pogovorno dumb; (nesmiseln) nonsensical

neúmen (nor) na kaj mad (ali crazy) about something
neúmen kot noč as dumb as an ox, as thick as a plank
kako neúmno! how stupid!
preneumno! too bad!
nisi (tako) neúm! you are no fool!
nisem tako neúmen I am not such a fool
nisem tako neúmen, da bi to verjel I am not so stupid (ali dumb) as to believe it
kako si neúmen! how stupid you are!
to je bilo zelo neúmo od mene it was very stupid of me
neúmen je kot noč (pogovorno) he is dead from the neck up
ni tako neúm, kot je videti he is not as stupid as he looks
to je (že) preneumno that is too silly for words
ona ni tako neúma! she knows better!, pogovorno she's not so dumb!

neúmen (-mna -o) adj.

1. stupido, sciocco, stolto; balordo, scimunito; gonzo, fesso, grullo; vulg. coglione:
neumen obraz faccia balorda, sciocca
neumen kot noč, kot tele sciocco come una rapa
ni tako neumen, kot se dela non è così sciocco come vuol far credere
neumen si, če ne izkoristiš priložnosti sei stupido a non approfittare dell'occasione

2. pren. matto, pazzo, ossesso; cretino:
kaj si neumen, da tako kričiš ma che sei matto a gridare così?!
učiti se kot neumen studiare come un ossesso

3. pren. (zelo razburjen) pazzo, impazzito:
neumen od veselja pazzo di gioia

4. pren. (neprimeren, neustrezen) stupido, sciocco:
neumna navada sciocca abitudine
spravi te neumne karte e metti via queste stupide carte

5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) matto:
imeti neumno srečo avere una fortuna matta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naredil se je neumnega in ga ni pozdravil fece finta di non vederlo per non salutarlo
pog. naredi se neumnega in vprašaj fa' finta di niente e chiediglielo
je neumen na avtomobile va pazzo per le automobili
neumen je na ženske è un incorreggibile donnaiolo
pren. še neumna žival skrbi za svoje mladiče persino l'animale irragionevole ha cura dei propri piccoli
pren. neumno vreme tempo instabile
PREGOVORI:
najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir fortuna fovet fatuis; la fortuna favorisce gli imbecilli

neúmen tonto; necio; bobo, estúpido, memo ; A tudi zonzo

on ni tako neumen fam no tiene pelo de tonto
ni tako neumen kot je videti es más inteligente de lo que parece
delati se neumnega hacerse el tonto
kako neumno! ¡qué disparate!
na neumno vprašanje, neumen odgovor a palabra necia, oídos sordos

neúmnost bêtise ženski spol , sottise ženski spol , stupidité ženski spol , niaiserie ženski spol , imbécillité ženski spol , ignorance ženski spol , folie ženski spol

to je očitna neumnost cela n'a pas de sens commun, c'est absurde, cela n'a ni rime ni raison, c'est idiot
kakšna neumnost! quelle bêtise!
neumnosti govoriti, klatiti, kvasiti dire (ali raconter) des bêtises (ali sottises, sornettes, balivernes, bourdes, insanités), déraisonner, radoter, divaguer, familiarno dérailler, déménager
neumnosti delati, počenjati faire des bêtises (ali sottises, blagues)

nevárnost danger, peril; risk; jeopardy; dangerousness, perilousness, critical state

smrtna nevárnost danger of death
svarilo za nevárnost warning of danger
žarišče nevárnosti danger spot
brez vsake nevárnosti without any risk
ni nevárnosti there is no danger
biti v nevárnosti to be in jeopardy, to run a (oziroma the) risk
biti v smrtni nevárnosti to go in danger of one's life
biti iz (zunaj) nevárnosti to be out of danger; to be safe
izogibati se nevárnosti to keep out of danger
podati se v nevárnost, izpostaviti se nevárnosti to expose oneself to danger, to run a risk, to run into danger, to take risks
odvrniti, preprečiti nevárnost to avert, to obviate a danger
spraviti, izpostaviti koga v nevárnost to imperil someone, to expose someone to danger (ali risk), to endanger someone, to jeopardize someone, to imperil something, someone
ustrašiti se nevárnosti, umakniti se nevárnosti to shrink from risks
zavedati se nevárnosti to awake to one's danger

never [névə] prislov
nikoli, nikdar; sploh ne

better late than never boljše pozno kakor nikoli
never fear ne boj se, brez strahu
never mind nič ne de
well, I never! kaj takega!, neverjetno!
he never so much as smiled še nasmehnil se ni
never so kolikorkoli
he said never a word niti besede ni rekel
now or never sedaj ali nikoli
pogovorno surely never! je to mogoče!
never a one nihče, niti eden

neverjet|en [è,é] (-na, -no) unwahrscheinlich; (ki ga ni mogoče verjeti) unglaublich, unglaubhaft
figurativno neverjetne reči die tollsten Sachen

nevìdīš -íša m kar se ne vidi: dobićeš od -a ničesar ne boš dobil, o -u nikoli; na -u nema krivice če krivca ne ujamejo, tudi ni krivde

nèvolja ž
1. nadloga, stiska, nesreča: pasti u tešku -u; biti u -i; izvući se iz -e; pritiska ga nevolja
2. moranje, prisila; mnogi je otišao u hajduke od -e ker je moral, ker je bil prisiljen, ker ni imel druge izbire; na ugovor smo pristali po -i ker smo morali; za -u babu vode kad djevojke ne nahode
3. naći se u -i kome priskočiti komu na pomoč

nevtrálen (-lna -o) adj.

1. neutrale:
zavzeti nevtralno stališče prendere una posizione neutrale
šport. tekma bo na nevtralnem igrišču la partita verrà disputata su campo neutrale

2. neutro:
nevtralna barva colore neutro

3. kem. neutro

4. pren.
ob njeni lepoti ni ostal nihče nevtralen davanti alla sua bellezza nessuno rimaneva indifferente
elektr. nevtralni vodnik conduttore neutro
elektr. nevtralna točka punto neutro
jur. nevtralni zračni prostor spazio aereo neutrale
jur. nevtralne vode acque neutrali

news [nju:z] samostalnik
množina (edninska konstrukcija) novica, poročilo, vest; kar je novo, novost

at this news pri tej novici
a piece of news (ena) novica
to be in the news zbujati pozornost
to break the news to s.o. povedati komu slabo novico
ill news flies apace slaba novica se kaj hitro izve
no news is good news če ni novic, je vse v redu
that's news to me to mi je popolnoma novo
what is the news? kaj je novega?