Franja

sauter [sote] verbe intransitif skočiti, skakati, poskočiti; poskakovati (de joie od veselja); planiti (sur na); odleteti (gumb); póčiti (steklo); pregoreti (varovalka); eksplodirati; commerce bankrotirati; familier izgubiti svojo službo; familier planiti kvišku, vzkipeti, razjeziti se; verbe transitif preskočiti; pražiti v maslu; sport prehiteti; agronomie naskočiti; populaire spati (quelqu'un s kom); figuré preskočiti, izpustiti, površno prebrati (in spregledati)

sauter à bas de son lit skočiti iz postelje
sauter à cloche-pied skakati po eni nogi
sauter à la corde preskakovati vrv
sauter au cou de quelqu'un pasti komu okrog vratu
sauter un fossé preskočiti jarek
sauter en parachute skočiti s padalom
sauter une page, une ligne preskočiti eno stran, eno vrsto
sauter le pas (figuré) priti do (tveganega) sklepa
sauter à pieds foints par-dessus les difficultés z lahkoto iti preko težav
cela saute aux yeux to bije, to bode, pade v oči; to je popolnoma jasno
on la saute (familier) lačen sem
et que ça saute! (familier) hop! kar hitro!
sauter en hauteur, en longueur, à la perche skočiti v višino, v daljino, s palico
l'élève a sauté une classe učenec je preskočil en razred
le navire a sauté sur une mine ladja se je razletela na mini
reculer pour mieux sauter (figuré) izogniti se trenutni nevšečnosti, le da bi pozneje padli v še večjo
faire sauter un pont pognati v zrak, razstreliti most
faire sauter une porte razbiti vrata
faire sauter la cervelle à quelqu'un pognati komu kroglo v glavo
se faire sauter la cervelle pognati si kroglo v glavo
faire sauter quelqu'un spraviti koga ob službo
faire sauter des pommes de terre pražiti krompir v maslu
faire sauter la bande d'un journal pretrgati ovitek pri časopisu

scala f

1. pl. gradb. stopnice, stopnišče:
scala antincendio, di sicurezza protipožarne stopnice
scala a chiocciola polžaste stopnice
scala mobile tekoče, premične stopnice
scala a pozzo stopnice s podestom
scala regia glavno stopnišče (v gosposkih hišah)
scala di servizio stopnice za služinčad
capelli tagliati a scala stopničasto ostriženi lasje
fare le scale pog. iti, vzpenjati se po stopnicah
salire, scendere le scale iti po stopnicah (gor, dol)

2. lestev:
scala di corda vrvna lestev
scala d'imbarco aero vkrcevalne stopnice
scala all'italiana, scala romana gasilska lestev
scala portatile prenosna lestev
scala a pioli lestev na kline
scala volante navt. (biscaglina) vrvna lestev

3. šport
scala svedese švedska lestev, letvenik

4. alpin. luska

5. tehn.
scala di misura, di misurazione skala, merska lestvica:
scala del regolo calcolatore skala logaritemskega računala

6. ekon.
scala mobile dei salari drseča lestvica (plač)

7. filoz.
scala di valori vrednostna lestvica

8. fiz.
scala termometrica, scala della temperatura temperaturna skala
scala Celsius, Fahrenheit, Kelvin, Reaumur Celzijeva, Fahrenheitova, Kelvinova, Reaumurova skala

9. geogr.
scala numerica merilo:
scala di uno a centomila merilo 1: 100.000
su piccola, su larga scala, su scala ridotta ekst. pren. v malem, v velikem, pomanjšano

10. geol.
scala sismica seizmična, potresna lestvica
scala Mercalli, scala Richter Mercallijeva, Richterjeva lestvica

11. igre
scala reale flush royal

12. mat. skala:
scala funzionale funkcijska skala
scala graduata linearna skala
scala logaritmica logaritemska skala

13. meteor.
scala dei venti vetrovna lestvica
scala Beaufort Beaufortova lestvica

14. glasba
scala musicale glasbena lestvica
fare le scale vaditi lestvice

15. alpin.
scala delle difficoltà težavnostna stopnja

scēna f

1. gled. prizor, scena:
andare in scena biti uprizorjen
mettere in scena uprizoriti, uprizarjati

2.
scene pl. gledališče:
calcare le scene, darsi alle scene igrati, iti med igralce

3. prizorišče; oder (tudi ekst.):
cambiamento di scena pren. nenadna, korenita sprememba
dietro le scene za kulisami

4. igranje; prizor, scena:
colpo di scena pren. preobrat
scena madre ključni prizor (tudi pren.);
scena muta nemi prizor
fare scena znati pritegniti gledalce
fare scena muta ekst. molčati, odgovoriti z molkom

5. ekst. pren. scena, prizorišče, arena; življenje:
ritirarsi, scomparire, uscire dalla scena politica, letteraria umakniti se s političnega, literarnega prizorišča
scomparire, uscire dalla scena del mondo umreti

6. ekst. prizor; dogodek:
assistere a una scena di sangue biti priča krvavemu dogodku
il bassorilievo rappresenta una scena di guerra relief prikazuje prizor iz vojne

7.
scene pl. scene:
fare scena delati scene

scent¹ [sent] samostalnik
duh, vonj, parfum, dišava; zadah
lov voh, vohanje
figurativno nos, sled

scent of hay vonj po senu
false scent napačna sled (tudi figurativno)
hound of keen scent pes ostrega duha
to be on the right (wrong) scent biti na pravi (napačni) sledi
to follow up the scent iti za sledjo, iti po sledi
he has a scent for bargains ima dober nos za ceneno blago
to lose (to recover) the scent izgubiti (zopet najti) sled
to put (to throw) off the scent speljati s (prave) sledi
to put on the scent spraviti na sled

Schicksal, das, (-s, -e) usoda; (jemanden ereilt koga doleti); dem Schicksal entkommen uiti usodi; seinem Schicksal überlassen prepustiti (koga, kaj) usodi; Schicksal spielen iti se boga

schlafen (schlief, geschlafen) spati; schlafen gehen iti spat; schlafen legen dati spat; sich schlafen legen iti/leči spat; mit offenen Augen schlafen spati z odprtimi očmi; im Stehen schlafen stoje spati; schlafen mit spati z

Schlafenszeit, die, es ist Schlafenszeit čas, iti v posteljo, čas spanja

schnell hiter; uren; jadrn; Physik schneller Brüter oplodni reaktor; schnell machen pohiteti; schnell gehen iti hitro; zu schnell prehiter; zu schnell gehen iti prehitro; so schnell wie möglich kar najhitreje, čimprej; die schnelle Mark machen na hitro (veliko) zaslužiti; Adverb hitro, kmalu, jadrno, urno, brž

school¹ [sku:l]

1. samostalnik
šola (tudi figurativno)
pouk, čas pouka; kurz, tečaj, šolanje; vzgoja; učenci; šolsko poslopje, učilnica, predavalnica; študijska skupina na fakulteti; dvorana za izpraševanje na univerzi
množina univerze v kolektivnem smislu; sholastiki, sholastika; privrženci, učenci, šola (slikarska itd.)
sleng tolpa, banda; osebe, ki sodelujejo v kaki hazardni igri

board school javna osnovna šola, ki jo upravlja krajevni šolski odbor
boarding school šola z internatom
a boy just from school deček, ki je pravkar končal šolanje
boys' school, girls' school deška, dekliška šola
continuation school nadaljevalna šola, šola za odrasle
elementary school, primary school osnovna šola
free school šola, v kateri se ne plača šolnina
grammar school klasična gimnazija, srednja šola
the medical school medicinska fakulteta
piano school klavirska šola (metoda)
public school zasebna šola, ki pripravlja učence za univerzo
ragged school brezplačna šola za revne otroke
secondary school srednja šola
a severe school stroga, trda šola
technical school strokovna šola
to attend a school obiskovati (neko) šolo
to be at school biti v šoli (pri pouku)
there is no school on Thursday afternoon v četrtkih popoldne ni šole (pouka)
school is over at five pouk se konča ob petih
to go to school iti, hoditi v šolo; šolati se
to go to school to s.o. iti v šolo h komu
to be in for one's schools iti na zaključni izpit
to be sitting for one's schools lotiti se izpitov
to leave school zapustiti šolo, končati šolanje
to keep a school voditi zasebno šolo
to tell tales out of school figurativno izblekniti, izdati tajnost

2. pridevnik
šolski
zgodovina sholastičen

school theology sholastična teologija

schöpfen¹

1. Flüssigkeiten usw: zajemati, zajeti; frische Luft schöpfen iti na svež zrak

2. figurativ zajemati, črpati; Mut schöpfen dobiti novega poguma; Hoffnung schöpfen (spet) začeti upati; Verdacht schöpfen zasumiti, posumiti; ein Urteil schöpfen oblikovati sodbo

3. Technik Papier: ročno izdelovati (papir)

4. intransitiv, Jagd piti

Schritt, der, (-/e/s, -e) korak; Technik korak, faza; pomik; stopnja; figurativ poteza; der erste Schritt prvi korak; den ersten Schritt tun/machen narediti prvi korak; Schritt für Schritt korak za korakom, postopno; Schritt um Schritt bolj in bolj; Schritt halten mit iti v korak z, slediti (čemu/komu); auf Schritt und Tritt folgen biti neprestano za petami; im Schritt fahren voziti korakoma/po polžje

Schuldkonto, das, auf jemandes Schuldkonto gehen/kommen iti na (čigav) račun

Schule, die, (-, -n) šola; Tierkunde jata; eine harte Schule trda šola; die alte Schule stara šola; in die Schule gehen iti v šolo, hoditi v šolo; zur Schule gehen hoditi v šolo; aus der Schule kommen priti iz šole; aus der Schule plaudern izdati/izklepetati (zadeve); Schule machen zbuditi posnemanje, najti posnemovalce

scia f (pl. -ie)

1. vodni razor

2. ekst. sled:
mettersi sulla scia, seguire la scia di qcn. pren. iti po sledeh nekoga, koga posnemati

scopulus -ī, m (izpos. σκόπελος)

1. visoko razgledišče, skalni vrh, gorski vrh, krn, skala, skalovje, skalje: scopulum conscendere V., quercus haeret scopulis V., scopulus Mavortis (= Areopagus) O.; pesn. skalina, (velika) skala, velik kamen: CL., PRUD. idr., immanem scopulum medias per misit in undas O., imber agens scopulos VAL. FL., machina muri, quae scopulis procubuit VAL. FL., in haec (sc. moenia) ultro scopuli venere volentes STAT.

2. skala v morju ali ob njem, kleč, čer: LUCAN., SEN. PH., IUV. idr., ad eos scopulos ..., ad quos ... afflictam navem ... videres CI., pars ad scopulos adlisa C., acuto detrudunt navīs scopulo V., imminet aequoribus scopulus O., scopuli errantes (= Symplegades) VAL. FL.; pesn. = predgorje, nos, rt: qui vidit ... infames scopulos Acroceraunia H., terra tribus scopulis procurrit in aequor O.; pren. o brezčutnih, trdih, trdosrčnih, neusmiljenih osebah: surdior scopulis H., immobilior scopulis, natus es e scopulis, scopulos et ferrum gestare in corde O.

3. metaf. skala, kleč = nevarnost, nesreča, zlo: TER., PS.-Q., VAL. MAX. idr., ad scopulum (po nekaterih izdajah ad capulum) ire LUCR. v zlo (nesrečo) iti, poginiti, in hos scopulos incidere vitae CI., nec tuas unquam rationes ad eos scopulos appulisses CI., ipso quoque praeturam, ut e celsiore scopulo caderet, affectante AMM. s tem višje = nevarnejše strmine; konkr. (o osebah) = pogubitelj, pogubnik, uničevalec: FL. idr., geminae voragines scopulique rei publicae CI. (o Pizonu in Gabiniju), Pompeius piratarum scopulus PETR. POËT.

scratch² [skrǽč] prehodni glagol
(iz)grebsti, (iz)brskati; praskati; uprasniti (vžigalico); (na)strgati; s težavo spraviti skupaj (denar); (na)čečkati, (na)pisati
šport zbrisati s seznama (konja)
sleng izločiti iz boja, iz tekmovanja
neprehodni glagol
grebsti (o mački); s težavo spraviti skupaj
šport preklicati prijavo za tekmovanje, odstopiti (od tekmovanja)

to scratch s.o.'s back figurativno prilizovati se, dobrikati se komu
scratch my back and I will yours figurativno naredi mi uslugo in jaz jo bom tebi, roka roko umiva
to scratch s.o.'s face spraskati komu obraz
the cat scratched my nose mačka me je oprasnila po nosu
to scratch one's head (one's ears) (po)praskati se po glavi (za ušesom) (iz zadrege)
scratch a Russian and you find a Tartar figurativno civilizacija spremeni samo zunanjost človeka
to scratch the surface of s.th. figurativno šele začeti, biti šele na začetku, le površno obravnavati, ne iti v globino
to scratch the wall with letters počečkati zid

seaside [sí:said]

1. samostalnik
morska obala, morski breg; primorje

to go to the seaside iti na morje (na letovanje, na odmor)

2. pridevnik
obmorski

seaside place, seaside resort obmorski kopališki kraj ali letovišče

sec, sèche [sɛk, sɛš] adjectif suh, izsušen, osušen, posušen (sadje); vel (listje); trpek (vino); krhek (kovina); kratek (udarec); mršav, suh (oseba); figuré rezek, oster; tesen; pičel; brezčuten; puhel; popoln (izguba); masculin suhost, suhota; agronomie suha krma; mršav človek; féminin, familier cigareta

tout sec (adverbe) točno, ravno; preprosto; le
pain masculin sec suh kruh
au pain sec ob suhem kruhu, samo ob kruhu (brez drugih jedi)
en cinq sec (populaire) v hipu, hipoma, v trenutku
fruit masculin sec posušen sadež, figuré pridanič
légumes masculin pluriel secs suha zelenjava
vin masculin sec nerezano vino
cœur masculin sec âme féminin sèche suhoparnež
feuilles féminin pluriel, figues féminin pluriel sèches suho listje, posušene smokve
raisins masculin pluriel secs rozine
mur masculin de pierres sèches zid iz kamenja brez cementa
orage masculin sec vihar brez dežja
pannef sèche okvara zaradi pomanjkanja bencina
partie féminin sèche partija brez revanše in brez odločilne partije
vins masculin pluriel secs malo sladkana, trpka vina
aussi sec (populaire) takoj, brez odlašanja, brez obotavljanja
avoir le gosier sec imeti suho grlo, biti žejen
boire sec piti čisto vino (brez primešane vode), pošteno ga piti
n'avoir plus un poil de sec močno se potiti, znojiti
avoir la dame sèche (kartanje) imeti damo brez druge karte iste barve
être, rester sec ne moči odgovoriti
(marine) courir à sec, à sec de toile pluti brez (razpetih) jader
ce boxeur frappe sec ta boksar hitro in krepko udari
être à sec (figuré) biti suh, brez cvenka
mettre ma étang à sec izsušiti ribnik
faire cul sec en buvant izpiti kaj na dušek
mettre quelque chose au sec dati, spraviti kaj na suho, nevlažno mesto
répondre sec rezko odgovoriti
regarder quelqu'un d'un œil sec (figuré) brezčutno koga gledati
traverser, passer un ruisseau à sec prekoračiti, iti čez potok, ne da bi si zmočili noge

secchia f

1. vedro:
fare come le secchie iti gor in dol

2. vedro (vsebina):
a secchie obilno
piovere a secchie liti kot iz škafa

3. pog. slabš. piflar

4. vedro (stara prostorninska mera)

seek ^* [si:k] prehodni glagol
iskati, poiskati; (po)skušati, skukati doseči, prizadevati si, težiti
arhaično obrniti se (to do, na)
neprehodni glagol
iskati (for s.th. kaj)

seek (out)! lov išči! (klic psu)
to seek s.o.'s advice (aid) iskati pri kom nasveta (pomoči)
to seek one's bed leči, iti v posteljo
to seek (a lady) in marriage prositi za roko, zasnubiti
to seek to help the neighbour skušati pomagati svojemu bližnjemu
to seek fame iskati (stremeti za) slavo
to seek a situation iskati službo
he seek s my life figurativno on mi streže po življenju
to seek s.th. of s.o. izprositi kaj od koga
to be to seek arhaično manjkati, ne biti na razpolago
he is to seek in intelligence arhaično manjka mu inteligence