Franja

oglasíti se (-ím se) | oglášati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. rispondere (alla chiamata), farsi sentire:
odložil je slušalko, ker se nihče ni oglasil depose la cornetta perché nessuno rispondeva
ptiči se oglašajo s petjem si sente il canto degli uccelli
iz daljave se oglašajo streli in lontananza si sentono degli spari

2. (reči, spregovoriti) dire, intervenire:
oglasiti se v debati intervenire nella discussione

3. farsi vivo:
oglasiti se s pismom farsi vivo con una lettera

4. pren. farsi sentire, manifestarsi:
oglasila se je stara bolečina v kolenu si fece risentire un vecchio dolore al ginocchio

5. presentarsi, venire, andare:
oglasil sem se na občini za dovoljenje sono andato al comune per un permesso

oglavje samostalnik
(del pokrivala) ▸ korona, kalapkorona

ogljik samostalnik
kemija (kemijski element) ▸ szénSlovenija je v preteklosti ohranila bogato gozdnatost in s tem povezan ponor ogljika. ▸ kontrastivno zanimivo Szlovénia a múltban megőrizte gazdag, erdős vidékeit, így ma is megvannak a szénelnyelő területei.
Sopomenke: C
Povezane iztočnice: atmosferski ogljik, organski ogljik, radioaktivni ogljik

ognjemet samostalnik
1. (pirotehnično sredstvo) ▸ tűzijátékVečer se je zaključil s spektakularnim ognjemetom ob bregu. ▸ Az est egy látványos part menti tűzijátékkal zárult.

2. (o intenzivnosti) ▸ tűzijátékSvoje naredijo tudi čustva, ki med glavnima junakoma zanetijo pravi ognjemet strasti. ▸ Az érzelmek is megteszik a magukét, és a szenvedély valóságos tűzijátékát lobbantják fel a két főszereplő között .Kjerkoli že rastejo, nam javorji jeseni priredijo pravi ognjemet barv. ▸ Bárhol is növekednek, a juharfák ősszel a színek valóságos tűzijátékával kápráztatnak el bennünket. Ognjemet golov v drugem polčasu se je začel z enajstmetrovkama. ▸ A második félidőben tizenegyesrúgásokkal kezdődött a gólzápor.

ogovárjati apostrofar; hablar a

ogovarjati koga z Vi tratar a alg de usted
ogovarjati s ti tratar a alg de tú; tutear

ogradíti clôturer, clore, enclore, enceindre, entourer d'une clôture (ali d'une haie)

ograditi s plotom palissader

ogradíti cercar; rodear de un vallado

ograditi s koli estacar, empalizar
ograditi s plotom cercar con seto(s)

ogréti (se) chauffer, (r)échauffer (tudi figurativno)

ogreti se se réchauffer (tudi figurativno), devenir chaud; figurativno s'enthousiasmer pour quelque chose, s'intéresser vivement à, porter une vive attention à, avoir un vif intérêt pour, prendre feu pour
ogreti vodo do sto stopinj chauffer l'eau à cent degrés
ogreti si roke ob ognju se (ré)chauffer les mains prés du feu
čaj nas je ogrel le thé nous a réchauffés
ogreti se za šport s'enthousiasmer pour le (ali s'intéresser vivement au) sport
čakali so, da se zunaj zrak ogreje ils attendirent que l'air à l'extérieur devînt chaud
sonce ogreje zemljo le soleil échauffe la terre
stroj se je preveč ogrel la machine s'est surchauffée
preveč ogrevan lokal, vagon un local, un wagon surchauffé
ogreti se s hojo se réchauffer en marchant
ogret krožnik une assiette réchauffée

ogrevan [é] (-a, -o) beheizt (s paro dampfgeheizt, s plinom gasbeheizt, s sončno energijo sonnenbeheizt)

ogrevanj|e² [é] srednji spol (-a …) (kurjava) die Heizung, (kurjenje) die Feuerung (s koksom Koksfeuerung, z oljem Ölfeuerung, centralno Sammelheizung, Zentralheizung, daljinsko Fernheizung, na olje Ölheizung, prostorov Raumheizung, s sončno energijo Sonnenheizung, s toplim zrakom Warmluftheizung, s toplo vodo Warmwasserheizung, zadnje šipe avtomobila Heckscheibenheizung, z infrardečimi žarki Infrarotheizung, z radiatorji Radiatorheizung, parno Dampfheizung, plaščno Mantelheizung, sevalno Strahlungsbeheizung, termoakumulacijsko Nachtspeicherheizung, Speicherheizung, zračno Luftheizung)
toplovodno ogrevanje die Fernwärme
priključek za ogrevanje der [Heizungsanschluß] Heizungsanschluss
stroški ogrevanja množina Heizkosten
kotel za ogrevanje der Heizkessel
naprave za ogrevanje die Beheizungsanlage, Heizanlage, die Heizung
z ogrevanjem heizbar
s centralnim ogrevanjem zentralbeheizt

ogrévanje chauffage moški spol , échauffement moški spol , chauffe ženski spol

ogrevanje s toplim zrakom, s toplo vodo chauffage à air chaud, à eau chaude
električno, plinsko ogrevanje chauffage électrique (ali par l'électricité), au gaz
ogrevanje na premog chauffage au charbon
ogrevanje zraka v dvorani échauffement de l'air dans une salle
ponovno ogrevanje réchauffage moški spol, réchauffement moški spol

ojáčanje (-a) n rinforzo:
ojačanje s stremeni staffatura; pren. rinsanguamento
navt. ojačanje vetra rinfrescata

ojáčati (-am) | ojačeváti (-újem) perf., imperf. (utrditi, utrjevati, (o)krepiti) rafforzare, rinvigorire; aumentare; rinforzare; irrobustire; pren. ritemprare:
ojačati zvok amplificare un suono
metal. ojačati kovino incrudire un metallo
ojačati s kartonom cartonare

okleníti (en)serrer (ali étreindre, enlacer) quelqu'un dans ses bras; embrasser

okleniti se s'attacher à, se cramponner à, (česa) s'accrocher à quelque chose, popularno s'agripper, (s kremplji) s'agriffer

okleníti (-em) | oklépati (-am)

A) perf., imperf.

1. stringere; avvincere, avvinghiare, avviticchiare:
orel je s kremplji oklenil plen l'aquila avvinghiò con gli artigli la preda

2. accerchiare

B) okleníti se (-em se) | oklépati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. abbracciare

2. aggrapparsi; pren. abbarbicarsi, appigliarsi, ancorarsi:
oklepati se iluzije aggrapparsi a un'illusione
oklepati se nekoristne pretveze appigliarsi a un inutile pretesto

3. pren. legarsi, affezionarsi (a); abbracciare:
okleniti se novih idej abbracciare le nuove idee

oklépati

oklepati se s'accrocher, se raccrocher, se cramponner; (s kremplji) s'agriffer; familiarno s'agripper
oklepati se upanja se cramponner (ali s'accrocher) à un espoir

okn|o¹ [ô] srednji spol (-a …) gradbeništvo, arhitektura das Fenster (ateljejsko Atelierfenster, deteljičasto Kleeblattfenster, drsno Schiebefenster, dvodelno Zwillingsfenster, dvojno Doppelfenster, enojno Einfachfenster, gotsko Spitzbogenfenster, izložbeno Schaufenster, južno Südfenster, kasetno Kastenfenster, kletno Kellerfenster, kolesasto Radfenster, krožno Rundfenster, kuhinjsko Küchenfenster, na hodniku Gangfenster, segmentno Segmentfenster, s krogovičjem Maßwerkfenster, suličasto Lanzettenfenster, spalnice Schlafzimmerfenster, tridelno Drillingsfenster, s trikotnim segmentom Giebelfenster, v strešini Dachfenster, Dachliegefenster, za lončnice Blumenfenster, zatrepno Giebelfenster, z mrežo Gitterfenster, z mrežo proti muham Fliegenfenster, nagibno Kippfenster, panoramsko Panoramafenster, podstrešno Bodenfenster, polkrožno Bogenfenster, pomolno Erkerfenster, okroglo cerkveno Radfenster, severno Nordfenster, slepo Blindfenster, Blendfenster, stopniščno Treppenfenster, stransko Seitenfenster, strešno Dachfenster, šilasto Lanzettfenster, vezano Verbundfenster, vogalno Eckfenster, vratno Türfenster, vrtljivo in nagibno Drehkippfenster)
rozetno okno die Fensterrose
malo okno (lina) das Bullauge
mansardno okno die Gaupe, Gaube, das Mansardfenster, Mansardenfenster, die Dachgaupe
z enim oknom/ dvema oknoma/tremi okni einfenstrig/zweifenstrig/ dreifenstrig …
okna v nizu das Fensterband
mesto pri oknu der Fensterplatz
podoben oknu fensterartig
brez oken fensterlos
(kopalnica brez oken das Innenbad)
čistilec oken der Fensterputzer
pravo pravica okna das Fensterrecht
okno gleda na cesto das Fenster liegt zur Straße
gledati, splezati: skozi okn aus dem Fenster, zum Fenster hinaus
vreči skozi okno aus dem Fenster stürzen, zgodovina fenstern
figurativno metati skozi okno denar: (das Geld) zum Fenster hinauswerfen, (Geld) auf die Straße werfen

ókno fenêtre ženski spol (križno) croisée ženski spol ; (izložbeno) vitrine ženski spol ; (okroglo) œil-de-bœuf moški spol , (strešno) lucarne ženski spol , tabatière ženski spol

blagajniško okno guichet moški spol
cerkveno barvno okno vitrail moški spol
drsno, smično okno, okno na smuk fenêtre à coulisse(s) (ali coulissante)
dvokrilno okno fenêtre à deux vantaux
nihalno okno fenêtre basculante
slepo okno fausse fenêtre
vzdižno okno fenêtre à guillotine
zamreženo okno fenêtre grillée (ali grillagée, à barreaux)
zazidano okno fenêtre murée
gledati skozi okno regarder par la fenêtre
okno je obrnjeno na ulico la fenêtre donne sur la rue
nagniti se skozi okno se pencher à la fenêtre

ôkno window

izložbeno ôkno shopwindow, display window
ôkno na krila casement window
strešno ôkno dormer window; garret window
ôkno na palubi skylight
poslikano ôkno stained-glass window
vzdižno (angleško, na smuk) ôkno sash window
slepo ôkno blind window
ôkno gleda na ulico the window looks out on (to) the street
s tega ôkna je lep razgled there is a fine view from this window, this window commands a fine view
gledati skoz ôkno to look out of the window
odpreti (zapreti) ôkno to open (to shut, to close) the window
zadajšnje ôkno v avtu rear window

oko¹ [ó] srednji spol (očésa, očési, oči)

1. anatomija das Auge (izbuljeno Glupschauge, Glotzauge, kravje Kuhauge, mandljasto Mandelauge, mongolsko Schlitzauge)
figurativno sokolje oko Falkenauge, Adlerauge, Luchsauge
stekleno oko Glasauge
umetno oko Kunstauge
pri punčkah: oko, ki se zapira in odpira das Schlafauge

2.
oko za kaj (sposobnost zapažanja) ein Auge für (etwas), der Blick
izostriti oko den Blick schärfen

3. (občutek za mere) das Augenmaß
na oko augenscheinlich
določiti na oko nach Augenmaß bestimmen, über den Daumen peilen

4.
figurativno oko postave Auge des Gesetzes, der Hüter des Gesetzes, der Gesetzeshüter

5.
jajce na oko das Spiegelei, Setzei

6. oko:
do koder sega oko so weit das Auge reicht
očesa:
punčica očesa der Augapfel
varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
s kotičkom očesa mit dem Augenwinkel
očesa:
ne odvrniti očesa od kein Auge von (jemandem/etwas) lassen/wenden
oko:
oko za oko Auge um Auge
vreči oko na kaj: ein Auge haben auf (etwas), (etwas) ins Auge fassen
koga/kaj: ein Auge auf (jemanden/etwas) werfen
izpod očesa gledati: figurativno mit scheelen Augen
na:
zamižati na eno oko figurativno ein Auge zudrücken
z:
ogled z očesom die Okularinspektion
z golim očesom mit bloßem Auge, mit nacktem Auge
s prostim očesom mit unbewaffnetem Auge

7. očesi dvojina:
z obema očesoma beidäugig

8. oči množina Augen množina
ostre oči scharfe Augen
imeti ostre oči scharfe Augen haben, scharfsichtig sein
otroške oči Kinderaugen
velike okrogle oči Kulleraugen
… oči Augen-
(barva die Augenfarbe, govorica die Augensprache, kapljice za Augentropfen, kolobarji okoli Augenringe, mazilo za oči die Augensalbe, metanje peska v oči die Augenwischerei, preiskava die Augenuntersuchung, zdravilo za oči das Augenmittel, ščitnik za oči der Augenschutz, der Augenschirm, vnetje die Augenentzündung, kapljice za oči das Augenwasser, Augentropfen množina)

9.
ki ima … oči -äugig
(poševne schlitzäugig, prašičje schweinsäugig, sokolje adleräugig, luchsäugig, solzeče triefäugig, upadle hohläugig, velike kulleräugig, rehäugig)

10.
oči se zapirajo/lezejo skupaj die Lider/Augen fallen zu
figurativno oči vidijo več od očesa vier Augen sehen mehr als zwei
oči se odprejo komu: (jemandem) gehen die Augen auf
oči so skoraj stopile iz jamic komu: (jemandem) gingen die Augen über, (jemandem) quollen fast die Augen aus dem Kopf
oči ugasnejo komu (umre) (jemandes) Augen brechen
figurativno oči so bolj lačne kot želodec die Augen waren größer als der Magen
oči:
v višini oči in Augenhöhe
figurativno vrana vrani oči ne izkljuje eine Krähe hackt der anderen kein Auge aus
ne imeti oči figurativno keine Augen im Kopf haben
ne imeti oči zadaj/na riti hinten keine Augen haben
očem:
ne verjeti svojim očem seinen Augen nicht trauen
oči:
imeti oči figurativno Augen im Kopf haben
imeti oči povsod seine Augen überall haben, seine Augen vorn und hinten haben
imeti oči kot ris Augen haben wie ein Luchs
imeti rdeče oči (od joka) sich die Augen rot weinen
imeti solzne oči Tränen in den Augen haben
izbuljiti oči die Augen aufreißen, Stielaugen machen
izjokati si oči sich die Augen ausweinen
izpraskati oči die Augen auskratzen
koketno zapirati oči mit den Wimpern klimpern
meti si oči sich die Augen ausreiben
napenjati oči die Augen anstrengen
naprezati oči sich die Augen aus dem Kopf gucken
odpreti oči komu (jemandem) die Augen öffnen, (jemandem) die Binde von den Augen nehmen, (jemandem) ein Licht aufstecken
pometi si oči sich die Augen reiben
povesiti oči die Augen/Lider senken
vrteti oči mit den Augen kullern
zaliti oči solze: in die Augen steigen
zatiskati si oči pred čim: die Augen vor (etwas) verschließen, (etwas) nicht wahrhaben wollen
zavijati oči die Augen rollen
zapičiti oči v kaj die Augen an (etwas) heften
žaliti oči das Auge beleidigen, eine Beleidigung für das Auge sein
iz:
brati iz oči an den Augen ablesen
iz oči aus den Augen, (iz dogleda) außer Sehweite
iz oči v oči von Angesicht zu Angesicht, sovražno: Auge in Auge
prebrati iz oči an den Augen absehen
izgubiti iz oči aus den Augen verlieren
ne izgubiti iz oči im Auge behalten

izpod oči (izpod čela) gledati: mit scheelen Augen
izpred:
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn
spraviti izpred oči aus den Augen schaffen
zgubiti izpred oči aus dem Auge/aus den Augen verlieren
izgini mi izpred oči! Geh mir aus den Augen!

med štirimi očmi unter vier Augen
pogovor med štirimi očmi das Vieraugengespräch
na:
videti na lastne oči mit leiblichen Augen sehen, mit eigenen Augen sehen
vsem na očeh wie auf dem Präsentierteller
od:
daleč od oči, daleč od srca aus den Augen, aus dem Sinn
pred:
stopiti pred oči unter die Augen treten
pred očmi vor den Augen
imeti pred očmi sich (etwas) vergegenwärtigen, (etwas) vor Augen haben, (etwas) im Auge haben
vsakomur pred očmi vor aller Augen
megliti se pred očmi komu (jemandem) vor den Augen schwimmen
migljanje pred očmi das Augenflimmern
pred mojimi očmi unter meinen Augen, vor meinen Augen
stemnilo se mi je pred očmi mir wurde schwarz vor den Augen
v:
biti/pasti v oči ins Auge/in die Augen springen
bosti v oči ins Auge/in die Augen stechen
(po)gledati v oči komu (jemandem) ins Auge schauen, čemu: (einer Sache) ins Auge sehen/blicken
ne moči pogledati v oči komu: (jemanden) nicht in die Augen sehen können
metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
ne najti milosti v (njegovih) očeh vor (jemandes) Augen keine Gnade finden
zrasti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen steigen
izgubiti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen sinken
z:
z Argusovimi očmi kaj opazovati: mit Argusaugen
z drugimi/novimi očmi mit anderen/neuen Augen
z odprtimi očmi mit offenen Augen, drveti v nevarnost: sehenden Auges
požirati z očmi mit den Augen verschlingen
prebadati z očmi mit den Blicken durchbohren
premeriti z očmi mit den Augen messen
spati z odprtimi očmi mit offenen Augen schlafen
streljati z očmi Blicke schießen
zasledovati z očmi mit den Blicken verfolgen
za:
magnet za oči figurativno der Blickfang
paša za oči der Augenschmaus, die Augenweide