Franja

bobnična votlina stalna zveza
anatomija (del telesa) ▸ dobüreg, cavum tympani

bodíca (-e) f

1. ago, spina; aculeo, pungiglione:
ježeve bodice gli aculei dell'istrice
kaktusove bodice le spine del cactus

2. pren. (zbadljiva beseda ali misel) frecciata, motto pungente

bóg (-á) m

1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
verovati v boga credere in Dio
vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
bog oče Dio Padre
pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

3. (v medmetni rabi)
a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
bog vedi, kod hodi chissà dov'è
če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
d) (za izražanje svarila, opozorila)
bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
f) (za izražanje najboljše želje):
bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
(pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

5. pren. (najvišji vzor) dio:
njegov bog je denar il denaro è il suo dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
PREGOVORI:
človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato

bogatênje (-a) n arricchimento (tudi pren.):
nezakonsko bogatenje arricchimento illecito
bogatenje rude arricchimento del minerale

boginja samostalnik
1. (žensko božanstvo) ▸ istennőAtena je bila boginja modrosti in bojevnikov ter zaščitnica Aten. ▸ Pallasz Athéné volt a bölcsesség és a harcosok istennője valamint Athén védelmezője.
Na svatbo Ahilovih staršev, morske nimfe Tetide in kralja Peleja, so povabljeni vsi bogovi razen boginje prepira, Eris. ▸ Thetisz és Péleusz esküvőjére minden istent meghívtak, kivéve Eriszt, a viszály istennőjét.

2. (občudovana ženska) ▸ istennő
Veliko sem raziskovala, prebrala ogromno knjig in si ogledala številne filme s hollywoodskimi boginjami tistega časa. ▸ Rengeteget kutattam, sok könyvet elolvastam, és rengeteg filmet néztem meg, amiben a korabeli hollywoodi istennők szerepeltek.
Najpomembnejši del stanovanjske opreme glamurozne boginje je kopalna kad. ▸ A kárprázatos istennő lakberendezésének legfontosabb része a fürdőkád.

bógkov (-a -o) adj. etn.
bogkov kot l'angolo del crocifisso (nelle case contadine)

bojkotirati glagol
1. (ne udeležiti se) ▸ bojkottálVsi poslanci opozicije in še del poslancev koalicije so glasovanje bojkotirali. ▸ Az összes ellenzéki képviselő és a koalíció néhány képviselője is bojkottálta a szavazást.

2. (ne kupovati) ▸ bojkottálTrdijo, da Slovenija že vrsto let tiho bojkotira njihovo blago. ▸ Állításuk szerint Szlovénia már több éve csendes bojkottot folytat az árucikkeikkel szemben.

3. (prekiniti sodelovanje) ▸ bojkottál
Njihovi novinarji so opozarjali, da jih oglaševalci načrtno bojkotirajo. ▸ Újságíróik figyelmeztettek, hogy a hirdetők szándékosan bojkottálják őket.
Igralci so bojkotirali svojega trenerja. ▸ A játékosok saját edzőjüket bojkottálták.

bojujóč se (-a -e se)

A) adj. belligerante; che lotta, combatte:
bojujoče se države i paesi belligeranti

B) bojujóč se (v adv. rabi) combattendo:
padel je bojujoč se za most cadde combattendo per il possesso del ponte

bolečína (-e) f

1. dolore; male; med. -algia:
huda, topa bolečina dolore acuto, sordo
bolečina v križu male alla schiena
porodne bolečine doglie
čutiti bolečino provare, sentire dolore
lajšati bolečine alleviare i dolori

2. dolore, sofferenza, pena:
srčna bolečina pena del cuore
trpeti, prenašati neznosne bolečine soffrire le pene dell'inferno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. bolečina v hrbtenici rachialgia
bolečina v hrbtu dorsalgia
bolečina v ledvicah nefralgia
bolečina v nosu rinalgia
bolečine pri požiranju odinofagia
bolečine v dojkah mastodinia
bolečine v mišicah mialgia

bolečína dolor m

ostra (glodajoča, zbadajoča) bolečina dolor punzante (roedor, lancinante)
porodne bolečine dolores pl (del parto)
izžarevanje bolečine irradiación f del dolor
(ne)občutljiv za bolečino (in)sensible al dolor
blažilo za bolečino calmante m, analgésico m
(o)lajšanje bolečine atenuación f (ali alivio m) del dolor
potrpežljivo prenašati bolečino sufrir con paciencia el dolor
povzročiti komu bolečino causar dolor a alg, hacer sufrir a alg
trpeti hude bolečine sufrir grandes dolores

bolníški

bolniška hrana dieta f; régimen m
bolniška nega asistencia f a los enfermos
bolniška blagajna caja f del seguro de enfermedad
bolniško zavarovanje seguro m de enfermedad
bolniška soba habitación f del enfermo; (v bolnici) sala f de hospital, enfermería f
bolniški avto, voz ambulancia f
bolniški vlak trenambulancia m
bolniška postelja lecho m (ali cama f) del enfermo
biti na, v bolniški postelji estar (enfermo) en cama; guardar cama
vstati iz bolniške postelje abandonar la cama, evantarse
bolniško osebje personal m de enfermería

bòr¹ (bôra) m bot. pino (Pinus):
pogozdovanje krasa z borom rimboschimento del carso con pini
črni bor pino negro, austriaco (Pinus nigra)
pritlikavi bor mugo (Pinus montana)
rdeči bor pino comune, silvestre (Pinus silvestris)

bórec combatiente m ; (splošno) luchador m ; pol militante m , luchador político

star borec (pol) veterano m (del partido)

bós (bôsa -o) adj.

1. scalzo:
iti, hoditi bos andare scalzo

2. non ferrato (di cavallo), sferrato

3. pren. (neosnovan, neresničen) non vero, falso, infondato:
trditev je bosa l'affermazione è infondata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
otroci so že skoraj bosi i bambini hanno bisogno di scarpe nuove
pog. ta je pa bosa se non è vera è ben trovata
PREGOVORI:
kovačeva kobila je zmeraj bosa la moglie del calzolaio è sempre scalza

božánstvo (-a) n rel.

1. (v mnogoboštvu) essere divino, dio

2. Dio; natura divina:
verovati v Kristusovo božanstvo credere in Cristo Dio, nella natura divina del Cristo

bôžji (-a -e) adj.

1. rel. di Dio, divino:
božja ljubezen l'amore di Dio
božja pravičnost la giustizia divina
božja milost grazia divina
naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
božji rop sacrilegio
služabnik božji servo di Dio, sacerdote
služba božja servizio divino, messa
božji grob Sepolcro

2. v medmetni rabi za izražanje:
a) začudenja, presenečenja:
križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
b) nejevolje:
strela božja perdio, perbacco
c) svarila:
za božjo voljo per l'amor di Dio
č) podkrepitve:
kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
ves božji dan tutto il santo giorno
na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. božji mir tregua di Dio
iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
šalj. pog. božja kapljica vino
rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
rel. božja nevesta sposa di Cristo
božja Porodnica Deipara
božja milost grazia divina
božje kreposti virtú teologali
hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
rel. božje razodetje teofania
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile

bráda (-e) f

1. anat. mento

2. barba:
briti brado farsi la barba, radersi
gladiti brado accarezzarsi la barba
nositi brado portare la barba
gosta, trda brada barba folta, ispida
črna, siva brada barba nera, brizzolata
kozja brada barbetta, pizzo
inter. pri prerokovi bradi! per la barba del Profeta!

3. ekst. barba:
gamsova brada barba del camoscio
agr. brada na koruznem storžu barba del granoturco

4. les. sfrangiatura; metal. bava; sbavatura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. ta dovtip ima že brado la barzelletta è vecchia come il cucco
imeti dve bradi avere il doppio mento, la pappagorgia
friz. cesarska, francoska, mornarska brada barba imperiale, alla francese, alla Cavour
čeb. brada (pri panju) banco d'involo
bot. judovska brada sassifraga (Saxifraga sarmentosa)
bot. travniška kozja brada barba di becco (Tragopogon pratensis)
PREGOVORI:
Bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è se stesso

bradica samostalnik
1. lahko izraža pozitiven odnos (o obraznih dlakah) ▸ szakáll, kis szakállČarodej, ki je skakal po odru, je bil mlad, z lepo pristriženo bradico in bleščečim cilindrom. ▸ A színpadon ugrabugráló fiatal bűvésznek szépen nyírt kis szakálla és fényes cilindere volt.Okradeno dekle je tatu opisalo kot kakih 20 let starega fanta, suhe postave, koščenega obraza in temnih kratkih las s kratko bradico. ▸ A kirabolt lány leírása alapján a tolvaj 20 év körüli, vékony testalkatú, csontos arcú, sötét, rövid hajú és rövid szakállú fiú volt.Povezane iztočnice: kozja bradica

2. izraža pozitiven odnos (del glave) ▸ állNa rahlo preširoko čelo in špičasto bradico nanesemo nekaj rdečila v odtenku rožnega lesa. ▸ Az enyhén széles homlokra és hegyes állra felviszünk egy kis rózsafa színű pirosítót.Mali Luka je padel s postelje in si prebil bradico. ▸ A kis Luka leesett az ágyról és felhasította az állát.

branílec (-lca) | -lka (-e) m, f

1. difensore (-nditrice) (tudi pren.):
branilec domovine difensore della patria
šport. branilec naslova il difensore del titolo

2. jur. difensore

3. šport. difensore

bránša, bránža ramo m

poznavanje branše conocimiento m del ramo
vešč(ak) v branši experto (m) en el ramo; conocedor (m) del ramo