Franja

séveren (-rna -o) adj.

1. settentrionale, nord, del nord; nordico:
severna Francija la Francia del nord
Severna Koreja Corea del Nord
severna stena gore la parete nord del monte
severna ljudstva popoli nordici

2. boreale; artico:
severna polovica zemlje emisfero boreale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. severna lisica volpe bianca, polare (Alopex lagopus)
geogr. severna zemljepisna širina latitudine nord
zool. severni dular piviere tortolino (Eudromias morinellus)
astr. Severni križ Croce del Nord
zool. severni medved orso bianco, polare (Thalarctus maritimus)
severni jelen renna (Rangifer tarandus)
fiz. severni magnetni pol polo magnetico Nord
geogr. Severni pol Polo Nord
Severni povratnik tropico del Cancro
severni tečajnik circolo polare artico
severni sij aurora boreale

séveren del Norte; norte; septentrional; boreal; ártico

severno od al norte de
severna Amerika América f del Norte, Norteamérica f
severna Španija España f del Norte, el Norte de España
severni kolodvor estación f del Norte
Severno Ledeno morje Océano m Glacial Ártico
Severno morje mar m del Norte
severna poluta hemisferio m boreal
severna španska obala costa f cantábrica
severna obala costa f del norte, costa septentrional
severni polarni krog círculo m polar ártico
Severni rt cabo m (del) Norte
severni sij aurora f boreal
severna stran lado m norte
severna stena (gorska) pared f norte
severni tečaj polo m norte
ekspedicija na severni tečaj expedición f al polo norte
severni veter viento m (del) norte; poet aquilón m, bóreas m

sévernik (-a) m knjiž. (severni veter) borea, tramontana, vento del Nord

severnják (-a) m

1. settentrionale; hist. nordista

2. (severni veter) tramontana, borea, vento del Nord

severnják, severnjákinja habitante m/f (de los países) del Norte

severnjáški (-a -o) adj. settentrionale, del nord; hist. nordista; knjiž. iperboreo

severnoamêriški (-a -o) adj. geogr. dell'America del Nord, del Nordamerica, nordamericano

severnoevrópski (-a -o) adj. geogr. dell'Europa del Nord, del Nordeuropa, nordeuropeo

severnonémški del norte de Alemania; de la Alemania del Norte

severnoslovánski (-a -o) adj. hist. degli slavi del Nord

severovzhóden del nordeste

severozahóden del noroeste

severozahodno od a noroeste de

severozahódnik (veter) viento m del noroeste

sexāgēsimus 3, num. ordinale (sexāgintā) šestdeseti: TER., MART., PL., AUGUSTUS AP. GELL. idr., quarto et sexagesimo anno; subst. sexāgēsima -ae, f (sc. pars) šestdeseti del, šestdesetina: denarii unius PLIN.

sextāns -antis, m (sex) sekstánt = šesti del (šestin(k)a) asa ali dvanajstdelne celote: VARR. Poseb.

1. kot novčič = dve unciji (unči), ena šestin(k)a: PLIN. idr., aliquem efferre sextantibus collatis in capita L., non esse sextantis GRANIUS AP. CI. ne biti vreden niti beliča, servus non sextantis LAB. AP. GELL. suženj, ne vreden niti beliča.

2. ena šestin(k)a dediščine: testamento heres ex parte dimidia et tertia est Capito; in sextante sunt ii, quorum pars ... CI. v oporoki je za dediča petih šestin(k) postavljen Kapito(n); zadnja (ostala) šestin(k)a je zapuščena osebam ..., ex sextante heres institutus ICTI.

3. ena šestin(k)a funta: O.

4. ena šestin(k)a orala: iugeri VARR., COL.

5. (kot tekočinska mera) ena šestin(k)a kongija (congius) = 2 čaši (cyathi): VARR. AP. GELL., CI., H., MART., SUET., FEST.

6. (kot suha mera) četrtin(k)a rimskega mernika (modius): COL., PLIN.,

7. (pri matematikih, za katere je šestica numerus perfectus popolno, osnovno število) šestin(k)a šestke (šestice), torej enica (enka): VITR.

shank [šæŋk]

1. samostalnik
goleno, noga od kolena do gležnja, noga; krak; pecelj; nogavica brez stopala, nogavičnik; trup stebra; držaj (orodja); os (ključa, sidra itd.); ravni del trnka; ozki srednji del podplata (pri čevlju)
pogovorno začetek, konec

in the shank of the afternoon v poznem popoldnevu
it's just the shank of the evening večer se je ravno šele začel
to go on Shank's mare (pony) figurativno iti peš, pešačiti

2. prehodni glagol

to shank it pešačiti, iti peš
neprehodni glagol
(= shank off) (o cvetu) odpasti zaradi gnitja peclja

sheath množina sheaths [ši:ɵ, ši:ðz] samostalnik
nožnica; tok, tul, futeral; cevasti del stebla; pokrovka krila pri žuželkah
tehnično rečni zaščitni (kamnit) nasip

shot² [šɔt] samostalnik
zapitek, zapitnina, del računa (plačila), ki pripade posamezniku; račun v gostilni

shot-free brezplačno, ne da bi kaj morali plačati, ne da bi kaj plačali
to pay one's shot plačati svoj zapitek
to stand shot for s.o. plačati zapitek za koga

shoulder¹ [šóuldə] samostalnik
rama, pleče
množina gornji del hrbta, hrbet
figurativno izboklina v obliki rame; bankina
vojska drža (vojaka) s puško na rami

shoulder to shoulder z ramo ob rami, z združenimi močmi
shoulder of mutton koštrunovo pleče
straight from the shoulder figurativno brez ovinkov, brez okolišanja, naravnost, v brk, odkrito; uspešen (udarec)
over the shoulder(s) figurativno čez ramena, posredno, ironično, indirektno
to cry on s.o.'s shoulder figurativno tožiti komu, iskati sočutja pri kom
to give (to turn) s.o. the cold shoulder komu hrbet pokazati, hladno se vesti do koga, ignorirati koga, prezirljivo ravnati s kom
he has broad shoulders figurativno on mnogo prenese (lahko prenaša), nosi velika bremena (odgovornosti)
you can't put old heads upon young shoulders figurativno mladost je norost
to put (to set) one's shoulders zelo si prizadevati, odločno se lotiti
to rub shoulders with s.o. družiti se s kom, priti v stik, biti v prijateljskih stikih s kom
to shrug one's shoulders skomigniti z rameni
you have taken too much on your shoulders preveč si si naložil, naprtil na ramena (tudi figurativno)

sial m (= silicij, aluminij) geogr. sial, gornji del zemeljske skorje