Franja

run away neprehodni glagol
pobegniti, (s)teči proč, uiti, izmuzniti se; (o konju) splašiti se, zbezljati, uiti

to run away from s.o. iti komu s poti
to run away from a subject odmakniti se od predmeta
to run away with zaleteti se, prenagliti se (z); potegniti za seboj

Runde, die, (-, -n) krog (tudi Sport); Sport, Schach: kolo; beim Boxen: runda; (Umgang) obhod; (Tischrunde) omizje; eine Runde spendieren plačati rundo; die Runde machen razširiti se, iti iz rok v rok, iti od ust do ust; über die Runden bringen zdržati, prestati (kaj), spraviti skozi; über die Runden helfen ponagati premagati težave; über die Runden kommen zdržati; mit dem Geld: shajati (z)

rúša gazon moški spol , pelouse ženski spol

rušo rezati couper le gazon, enlever le gazon à la bêche
z rušo obložen recouvert de gazon, gazonné
pod rušo iti mourir
je že pod rušo il est déjà mort

rut² [rʌt]

1. samostalnik
kolotečina, kolosek, kolovoz; sled; brazda
figurativno ukoreninjena navada, rutina

to get into a rut iti po utrti poti, zapasti v rutino, biti suženj navade, vedno isto delati

2. prehodni glagol
delati (narediti) kolotečine, brazde

s (ozir. z) (spremljanje) avec, (conjointement) avec

z menoj (s teboj, z njim, z njo, z nami) avec moi (avec toi, avec lui, avec elle, avec nous)
v spremstvu z accompagné de, en compagnie de
kava z mlekom café moški spol au lait; (sredstvo) avec, de, par, à, en, au moyen de, à l'aide de, grâce à
pisati z desno (levo) roko écrire avec (ali de) la main droite (gauche)
pisati s svinčnikom écrire au crayon
jesti z dobrim tekom manger de bon appétit
pokazati kaj s prstom montrer quelque chose du doigt
plačati z zlatom payer en or
z njegovo pomočjo grâce à son aide
zvoniti z vsemi zvonovi sonner toutes les cloches
s pošto par la poste, par le courrier
z avtobusom (ladjo, železnico) en autobua (en bateau, en chemin de fer)
iti z avtom (s kolesom) aller en voiture ali auto (à bicyclette)
(lastnost) deklica z modrimi očmi une fillette aux yeux bleus
z odprtimi rokami à bras ouverts
s polnimi rokami les mains pleines; (način) avec, à, de, en
z nnmenom avec intention, à dessein
s silo de force
z vso silo à toute force
z veseljem avec plaisir
z eno besedo en un mot
z drugimi besedami en d'autres termes; (časovno) avec, à
s časom (sčasoma) avec le temps, peu à peu, à la longuc
z dvajsetimi leti à (l'âge de) vingt ans; (kroj) de
z vrha d'en haut
s strani de côté
(v vprašnlnicnh) kaj pa je z njirn? mais qu'est-ce qu'il a?, qu'a-t-il donc?
kako je z njim? comment va-t-il?
z njim je konec c'en est fait de lui
kje ste z delom? où en êtes-vous de votre travail?
s čim se ukvarjate? de quoi vous occupez-vous?
s čim varn lahko postrežem? en quoi puis-je vous servir?, qu'y a-t-il pour votre service?

s (ozir. z)

1. (spremljanje, odnos) con

z menoj (s teboj, z njim, z njo, z nami) conmigo (contigo, con él, con ella, con nosotros)
v spremstvu z acompañado de, en compañía de
iti s kom ir con alg, acompañar a alg
in s tem, konec (besedi)! y con esto, acabamos

2. (povezanost, združenost)

kava z mlekom café m con leche
z ali brez (mleka)? ¿con o sin?
kruh z maslom pan con mantequilla

3. (sredstvo) con; por; en, a

s palico con un bastón
razrezati z nožem cortar con un cuchillo
s pošto por correo
prispeti z letalom llegar en avión
potovati z vlakom viajar en tren, viajar por ferrocarril
pisati s svinčnikom escribir con lápiz (ali a lápiz)
plačati z zlatom pagar en oro
pisati s pisalnim strojem escribir a (ali con la) máquina
dotakniti se s prstom tocar con el dedo

4. (način) con; por; a, en

z namenom con intención
z veseljem con mucho gusto
s silo por (la) fuerza, a viva fuerza
z eno besedo en una palabra
z velikim strahom con mucho miedo
z mirno vestjo con la conciencia tranquila
pokazati s prstom na koga señalar a alg con el dedo

5. (lastnost)

deklica z modrimi očmi una muchacha de ojos azules

6. (čas) con; a

s časom (sčasoma) con el tiempo
z 10-imi leti a los diez años; a la edad de diez años

7.

kaj je z njim? ¿que le pasa?
držati s kom (biti na strani koga) estar del lado (ali de la parte) de alg
nimam nobenega posla s tem nada tengo que ver con ello
vračati dobro z zlim devolver bien por mal

sacar [c/qu] vzeti iz, potegniti iz, izvleči, izpuliti; kopati, izkopati; izdati (knjigo); izvabiti (denar); (po)kazati, na dan prinesti, objaviti; izmisliti; odkriti, najti; odvzeti, odstraniti, očistiti (madeže); sklepati, rešiti; (žreb) izvleči; splakniti (perilo); izigrati (žogo); ameriška španščina laskati se; trgovina izvažati (blago)

sacar absuelto oprostiti (pred sodiščem)
sacar agua vodo zajeti, po vodo iti
sacar buenos alumnos dobro učiti (o učitelju)
sacar consecuencias potegniti sklepe, sklepati
sacar copia prepisati
sacar una copla izmisliti pesmico
sacar la cuenta iz-, za-računati; premisliti
sacar dinero (a) denar izvabiti (iz)
sacar fuera de sí čisto zbegati
sacar el gordo glavni dobiček vleči
sacar lágrimas do solz ganiti
sacar lengua (a) jezik pokazati; komu jezik izpuliti (grožnja)
sacar manchas odstraniti madeže
sacar una moda uvesti modo
sacar un mote zasmehljivo ime dati
sacar muelas izdreti zobe
sacar un ojo oko izbiti
sacar notas (za)beležiti, opazke (si) delati
sacar novio spustiti se v ljubezensko razmerje (o dekletu)
sacar el pecho izprsiti se
sacar pollos rediti kokoši
sacar un premio de la lotería zadeti dobitek v loteriji
sacar una prenda zopet odkupiti zastavljen predmet
sacar provecho (ali fruto) imeti korist
sacar una prueba (fot) napraviti kopijo
sacar punta priostriti (svinčnik)
sacar la raya lase s prečo razdeliti
¿qué has sacado? kaj imaš od tega?
¿de dónde lo has sacado? odkod imaš to?
sacar cavando izkopati
sacar meditando izmisliti
sacar mendigando izprositi
sacar a bailar, sacar al baile pozvati na ples
sacar a luz razkriti; objaviti
sacar a pulso (un dibujo) prostoročno risati
sacar a sol izpostaviti soncu
sacar con agua fuerte odjedkati
sacar con bien srečno končati
sacar de un apuro iz stiske pomagati
sacar de la cama iz postelje spoditi
sacar do madre (fig) koga razburiti
sacar de paseo na sprehod peljati, na sprehod s kom iti
sacar en hombros na ramena vzeti
sacar por el color po barvi spoznati
sacarse la espina trn si izdreti
sacar de tino pamet spraviti

saccus -ī, m (izpos. gr. σάκκος iz semit. śaq obleka iz grobega blaga, raševnik, žalna obleka, vreča; prim. tudi sl. sak (ribiška mreža na palici), žakelj)

1. vreča, žakelj: cum iste civitatibus ... cilicia, saccos imperaret CI. menda vreče za žito, sacci hordeo tumentes PH. vreče za žito, sacci nummorum H. vreč(ic)e denarja, ferventis auri sacci MART.; poseb. vreč(ic)a kot obkladek, ki se polaga na obolele ude: nervorum dolorem sal in saccis madefactus aquā ferventi levat PLIN.; kot potilo: VEG.
a) vreč(ic)a za precejanje masti, medu in raznih tekočin, precejalo, precejalnik, cedilo, cedilnik, cedník: adeps saccatus lineis saccis PLIN., fragmina fanorum, quae in sacco remanserunt COL., vini vires sacco frangere PLIN., sacci vinarii PLIN., saccus nivarius MART.
b) vreča kot beraška malha: ire ad saccum PL. „malhariti“ = s svojo malho prositi, pobirati miloščino, beračiti, (hod)iti beračit.

2. meton. raševinasto oblačilo, ráševnik, debelodlakavo oblačilo: ECCL.

Sack, der, (-/e/s, Säcke) vreča (tudi Medizin); (Tasche) žep; figurativ žakelj; (Hodensack) mošnja; den Sack zubinden zašpiliti (kaj); auf den Sack gehen/fallen iti na živce; in Sack und Asche v raševini; jemanden in den Sack stecken vtakniti (koga) v žep; jemanden/etwas im Sack haben imeti (koga/kaj) v žepu; mit Sack und Pack z vso svojo robo; Säcke unter den Augen žaklji pod očmi

sacrement [sakrəmɑ̃] masculin, religion zakrament

administration féminin des sacrements podelitev zakramentov
les derniers sacrements poslednji zakramenti
le saint sacrement evharistija, posvečena hostija, Najsvetejše
procession féminin du saint sacrement procesija sv. rešnjega telesa
fréquenter les sacrements često iti k spovedi in obhajilu
promener quelque chose comme le saint sacrement nositi kaj kot zelo dragoceno stvar

safe¹ [séif] pridevnik
varen, siguren, zanesljiv; dobro čuvan; nenevaren; zdrav, cel, nepoškodovan, ki je v dobrem stanju, srečen; previden, ničesar ne tvegajoč

as safe as houses pogovorno popolnoma, absolutno varen
safe from varen pred
safe and sound čil in zdrav
from a safe quarter iz zanesljivega vira
safe arrival trgovina srečno dospetje (o blagu)
safe back (zopet) srečno doma (domov)
a safe catch (kriket) dobra žoga
a safe estimate previdna ocenitev
a safe guide zanesljiv vodnik
a safe man zanesljiv, zvest človek
a safe place varen kraj
safe receipt trgovina v redu prejem
a safe winner zanesljiv zmagovalec
to be safe from (the wolves) biti varen pred (volkovi)
is it safe to go there? je varno iti tja?
the bridge is not safe most ni varen, zanesljiv
this dog is not safe to touch nevarno je, dotakniti se tega psa
it is safe to say z gotovostjo (mirno) lahko rečemo
he is safe to come first gotovo bo prišel prvi
to be on the safe side biti na varnem, iti brez nevarnosti
I want to be on the safe side ne maram se po nepotrebnem spuščati v nevarnosti, ne maram ničesar tvegati
to err on the safe side napraviti napako, a brez škode
they feel safe now zdaj se čutijo varne
to keep s.th. safe (s)hraniti kaj na varnem
to play safe varno iti; zaradi varnosti
I saw him safe home srečno sem ga spremil (spravil) domov

sail¹ [séil] samostalnik
jadro; (vsa) jadra (ladje); (pri številu) ladje množina
krilo mlina na veter; dimnik za zračenje na ladji ali v rudniku; vožnja zjadrnico, z ladjo, potovanje z ladjo
poetično krilo, perut

in full sail s polnimi jadri, figurativno s polno paro
under sail pod jadri, na vožnji, na poti
under full sail, with all sails set s polnimi jadri
a fleet of 100 sail brodovje, flota 100 ladij
a few days' sail (le) nekaj dni trajajoče potovanje po morju
to clap on sail hitro zviti jadra
to crowd sail jadrati z vsemi jadri
to go for a sail iti na jadranje, na vožnjo z ladjo
to have a sail napraviti sprehodno vožnjo z jadrnico
to hoist (to set) sail dvigniti (razpeti) jadro
to loosen, to unfurl the sails odvezati, razviti jadra
to lower, to strike sail spustiti jadro
to make sail odpluti, iti na morje
to set sail for England odjadrati, odpluti v Anglijo
to set up one's sail to every wind figurativno obračati plašč po vetru
to shorten, to take in sail skrajšati jadro
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prekrižati komu načrte, pokvariti komu dobro priložnost
to take in sail sneti jadro, figurativno staviti manjše zahteve

salida ženski spol izhod; izstop; odhod; vojska izpad; prodaja (blaga); prodajno področje; izvoz; izgovor; uspeh, izid

salida de capitales beg kapitala
salida de seguridad (ali socorro) izhod v sili
salida de un socio (trg) izstop družabnika
salida del sol sončni vzhod
a la salida de los teatros po koncu gledališke predstave
salida de tono osoren odgovor
artículos de lenta salida, (buena, pronta) salida artikli, ki gredo počasi (dobro, hitro) v prodajo
¡buena salida! to je ideja!
callejón sin salida slepa ulica; neprijeten položaj
derechos da salida izvozna carina
hora de la salida čas odhoda
primera salida (gled) prvi nastop
punto de salida izhodišče; železniško vozlišče
válvula de salida odvodni ventil
dar salida a su dolor dati duška svoji bolečini
dar la salida dati znak za odhod (start)
estar de salida biti pripravljen za odhod, nameravati odpotovati
hacer su primera salida (gled) prvič nastopiti na odru
no tener salida ne iti v prodajo
tener la salida biti na potezi (pri šahu)
las salidas y las entradas izdatki in dohodki
tener buenas salidas imeti bistroumne domisleke

saltar (pre)skočiti, naskočiti; obrejiti; poskakovati, skakljati, odskočiti; razleteti se, póčiti; v oči pasti; razjeziti se; planiti na

saltar las muelas a alg. komu zobe izbiti
saltar una zanja skočiti čez jarek
saltar al agua (de cabeza) na glavo skočiti v vodo
saltar a la cuerda skakati čez vrv
eso salta a la vista (ali a los ojos) to pade v oči, to je jasno
saltar de odskočiti
saltar de alegría od veselja skakati
saltar en pedazos na kose se razleteti
saltar en tierra stopiti na kopno
saltar por aros skozi obroče skakati
saltar por encima de a/c preskočiti kaj
saltar por la ventana skozi okno skočiti
hacer saltar v zrak pognati, razstreliti
(hacer) saltar la banca banko razbiti (pri igri)
andar a la que salta (fig) na slepo srečo iti
estar al que salta (ali salte) (pop) nobenega ženina ne najti (dekle)
¡te van a saltar los sesos! glavo ti bo razneslo! (od premišljevanja ipd.)
saltarse la tapa de los sesos (de un pistoletazo) pognati si kroglo v glavo
saltar(se) un renglón preskočiti vrstico
los ojos se le saltaban de las órbitas oči je izbuljil od začudenja
las lágrimas se le saltan de los ojos solze mu stopijo v oči

samostan moški spol (-a …) das Kloster (frančiškanski Franziskanerkloster, ženski Nonnenkloster, Frauenkloster)
iti v samostan ins Kloster gehen, samo za ženske: den Schleier nehmen

samostán cloister

moški samostán monastery, friary
ženski samostán nunnery, convent
iti v (moški) samostán to enter a monastery
iti v (ženski) samostán to take the veil, to enter a nunnery
vtakniti, zapreti v samostán to cloister
zaprt v samostánu cloistered

samostán monastère moški spol , couvent moški spol , cloître ženski spol

moški samostan couvent de moines, cloître (ali monastère) d'hommes
ženski samostan couvent de femmes (ali de religieuses)
frančiškanski samostan couvent de franciscains
kartuzijanski samostan couvent de chartreux, chartreuse moški spol
trapistovski samostan (couvent de l'ordre de) la Trappe
iti v samostan (moški) entrer au couvent (ali dans les ordres), se faire religieux, prendre l'habit, (ženski) prendre le voile, se faire religieuse
vtakniti koga v samostan cloîtrer quelqu'un

samostán (-a) m rel. convento, monastero; chiostro, abbazia, badia:
moški samostan convento maschile, di religiosi, di frati
ženski samostan convento femminile, di religiose, di suore
frančiškanski samostan convento francescano
kartuzijanski samostan certosa
benediktinski samostan monastero benedettino
samostan tretjerednic mantellata
iti, stopiti v samostan entrare in convento, farsi monaco (suora), prendere gli ordini religiosi

samostán monasterio m ; convento m

moški samostan monasterio m, convento m de frailes
ženski samostan convento de monjas (ali de religiosas)
frančiškanski samostan convento de franciscanos
kartuzijanski samostan cartuja f, convento de cartujos
trapistovski samostan monasterio trapense (ali de la Trapa)
iti v samostan (moški) tomar el hábito, fam meterse fraile, (ženski) tomar el velo, fam meterse monja
vtakniti, zapreti v samostan enclaustrar, encerrar en un convento

samóten lonely, lonesome, solitary, secluded; retired

iti na samóten sprehod to take a solitary walk
samóten (odmaknjen, zakoten) kraj (dolina) a secluded spot (valley)