Franja

Sittius 3 Sítij(ev), ime rimskega rodu, npr. P. Sittius Publij Sitij iz kampanijske Nucerije, vodja (najbrž kot Katilinov pristaš, kar sicer Ci. zanika) najemniških vojakov v Hispaniji, pozneje v Mavretaniji, naposled v afriški vojni l. 46 skupaj s Salustijem poveljnik pod Cezarjem; slednjemu je naredil veliko uslug. Od tod Sittiānus 3 Sítijev, od nekega Sítija izvirajoč ali ustanovljen, po nekem Sítiju imenovan: syngraphae Cael. in Ci. ep., colonia Sittianorum (Sitianorum) Mel., Plin. naselbina sitijevcev (= Cirta, ki jo je Cezar podaril rimskemu vojskovodju Sitiju).

sitzen (saß, gesessen) sedeti; Kleid: prilegati se; Zähne auf den Kiefern, Beine an Brustabschnitten, Blüten auf den Zweigen usw.: biti, biti nameščen; Hieb: sedeti, zadeti (udarec je zadel); Pächter: imeti v zakupu; eine Rolle, ein Text usw.: sedeti, znati (der Text sitzt X zna besedilo); jemandem sitzen sedeti (komu kot model); in einem kleinen Dorf/Nest: čepeti, tičati; Angst: tičati
an: sitzen an etwas sedeti pri/nad (čem);
auf: sitzen auf etwas sedeti na (čem); auf den Eiern sitzen valiti (jajca);
bei: sitzen bei sedeti pri, študirati (kaj), ukvarjati se s (čim); bei Tisch sitzen biti pri kosilu/jedi;
in: sitzen in biti v, Technik tičati v; in der Tinte/Patsche sitzen biti v zadregah, v zosu;
über: über den Büchern sitzen sedeti ob knjigah/nad knjigami;
zu: zu Gericht sitzen über soditi (komu), figurativ obsojati koga; zu Pferde sitzen jahati, sedeti na konju; einen sitzen haben figurativ biti (malce) pod paro

sklanjati glagol
1. (o glavi) ▸ lehajtV globoki žalosti je sklanjala glavo in tiho jokala pod pajčolanom iz črne čipke. ▸ Mély fájdalmában fejét lehajtva, csendesen sírt a fekete csipkefátyol alatt.

2. (o rastlini) ▸ lehajolDrevesa zaradi novega snega še niže sklanjajo svoje krošnje. ▸ Az újonnan leesett hó miatt a fák még alacsonyabbra hajtják lombjukat.

3. jezikoslovje (spreminjati končnice besede) ▸ ragozBi lahko sklanjal besedo lov? ▸ Ragoznád a vadászat szót?
Sklanjaj besedo otrok v ednini, množini in dvojini. ▸ Ragozd a gyerek szót, egyes számban, többes számban és kettes számban!

skloníti (upogniti) plier, ployer, fléchir

skloniti se nad koga, kaj se pencher sur quelqu'un, quelque chose
skloniti se pod kaj plier sous quelque chose
skloniti glavo nad knjigo pencher la tête sur le livre
skloniti se naprej se pencher en avant

skotalíti (-ím)

A) perf. rotolare, voltare, voltolare:
skotaliti sod v klet rotolare la botte in cantina

B) skotalíti se (-ím se)

1. perf. refl. rotolarsi, voltolarsi; rotolare:
kovanec se je skotalil pod mizo la monetina rotolò sotto il tavolo

2. (skobacati se) alzarsi a fatica (da)

skrbništv|o srednji spol (-a …) pravo die Pflegschaft, die Kuratel; (pravica, skrbeti za otroka) das Sorgerecht; (patronat) die Schutzherrschaft; die Treuhänderschaft, die Vormundschaft
zapuščinsko skrbništvo die [Nachlaßpflegschaft] Nachlasspflegschaft
ozemlje pod skrbništvom das Treuhandgebiet

skrbníštvo guardianship; tutorship; trusteeship; tutelage

biti pod skrbníštvom to be a ward

skrbníštvo tutelle ženski spol ; (za odrasle) curatelle ženski spol

biti (dati) pod skrbništvo (moški spol) être (mettre) en (ali sous) tutelle (ali curatelle)

skrbníštvo tutela f ; (za odrasle) curaduría f ; sistema m asistencial benéfico-social

dati pod skrbništvo (biti pod skrbništvom) poner (estar) bajo tutela

skrbstv|o srednji spol (-a …) služba: die Fürsorge, die Wohlfahrt (delavsko Arbeiterwohlfahrt, družinsko Familienfürsorge, mladinsko Jugendwohlfahrt, Jugendfürsorge; socialno Armenfürsorge), das Fürsorgeamt
biti pod čigavim skrbstvom in (jemandes) Fürsorge stehen

skŕbstvo assistance ženski spol , aide ženski spol , secours moški spol , tutelle ženski spol

otroško skrbstvo aide sociale à l'enfance
socialno skrbstvo assistance (ali aide) sociale
postaviti koga pod skrbstvo mettre quelqu'un sous tutelle

skriva|ti (-m) skriti (ständig, immer wieder) ➞ → skriti
ne skrivati svojega mnenja aus seinem Herzen keine Mördergrube machen
dobro skrivati leta jünger aussehen als seine/ihre Jahre
ni se treba skrivati komu sich sehen lassen können (er kann sich sehen lassen)
ne skrivati svoje luči pod mernikom sein Licht nicht unter den Scheffel stellen

skríven (-vna -o) adj.

1. nascosto, occultato, segreto; clandestino:
skriven prehod čez mejo passaggio clandestino della frontiera
skrivni predal cassetto segreto

2. (neopazen) segreto, inosservato:
skrivna ljubezen amore segreto

3. furtivo, intimo, inconfessato:
skrivna želja desiderio inconfessato; desiderio nascosto, segreto
skriven pogled sguardo furtivo

4. (skrivnosten) misterioso; knjiž. recondito:
skrivna moč una forza misteriosa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v skrivnem kotičku srca tli upanje nell'angolo più recondito del cuore cova la speranza
objavljati pod skrivnim imenom pubblicare sotto pseudonimo
skrivni sestanek conventicola; appuntamento, convegno segreto
skrivna pisava crittografia
skrivne vede scienze occulte
skrivno početje lavorio
skrivno zborovanje conciliabolo

skrivíti (-ím)

A) perf. incurvare, curvare, piegare:
skriviti hrbet pod težo curvare la schiena sotto il peso
pren. skriviti ustnice torcere la bocca, le labbra in una smorfia
pren. ne skriviti komu lasu non torcere un capello a qcn.

B) skrivíti se (-ím se) perf. refl. curvarsi, incurvarsi, piegarsi:
skriviti se zaradi starosti incurvarsi per la vecchiaia

sky¹ [skái]

1. samostalnik
nebo, nebesni svod; podnebje, klima
aeronavtika zračni prostor
zastarelo oblaki
pogovorno zgornja vrsta slik (na razstavi slik)
množina nebesa

in the skies figurativno (kot) v nebesih, presrečen
to the sky (skies) do neba, čez vse mere
out of a clear sky iz vedrega neba (zlasti figurativno)
under the open sky pod vedrim nebom
a warmer sky toplejše podnebje
the sky is blue (cloudy, overcast) nebo je modro (oblačno)
to drop from the skies (kot) z neba pasti
to praise (to laud) to the skies figurativno do nebes povzdigovati, v zvezde kovati
to rise to the skies dvigati se v nebo, v oblake
to sleep under the open sky spati pod milim nebom
if the sky fall we shall catch larks figurativno ne izplača se brigati za tisto, kar ne more biti

2. pridevnik

sky-reaching, sky-touching do neba segajoč
sky advertising trgovina reklama na nebu (ki jo napiše letalo)
sky battle zračna bitka
sky blue nebesna modrina
sky hook ameriško, pogovorno balon, sonda
sky parlour podstrešna soba
sky sign svetlobna reklama na hišah
sky train aeronavtika leteči tovorni vlak (veliko transportno letalo)
sky troops aeronavtika, vojska padalske čete
sky truck aeronavtika, ameriško transportno letalo, leteči tovorni vlak

slép (-a -o)

A) adj.

1. cieco:
slep od rojstva cieco dalla nascita
slep na eno oko cieco di un occhio, orbo
pren. biti gluh in slep za vse okoli sebe essere insensibili per tutto quanto è intorno

2. pren. cieco, accecato:
slep od jeze, strasti cieco di rabbia, dalla passione; accecato dalla rabbia, dalla passione

3. pren. (nekritičen) cieco:
slepa pokorščina ubbidienza cieca; pejor. pecoraggine

4. pren. (naključen) ○, fortuito:
prepustiti kaj slepemu naključju lasciare al caso

5. (ki ne opravlja svoje funkcije) cieco:
slepo okno finestra cieca

6. (ki ima izhod samo na enem koncu) cieco:
slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
slepi potnik clandestino
pren. zaiti na slepi tir, zabresti v slepo ulico finire in un vicolo cieco, non avere via d'uscita
pren. delati se slepega fingere di non vedere
kupiti za slepo ceno acquistare per un prezzo stracciato
igre iti se slepe miši giocare a mosca cieca (tudi pren.)
izbirati na slepo srečo scegliere a caso
biti slepo orodje v rokah koga essere lo strumento cieco nelle mani di qcn.
geogr. slepa dolina valle cieca
strojn. slepa matica dado a cappello, cieco
anat. slepa pega punto cieco
šah. slepa partija partita alla cieca
žel. slepa proga linea secondaria
med. barvno slep daltonico
les. slepi furnir anima
voj. slepi naboj cartuccia da esercitazione
um. slepi okvir infisso
mont. slepi jašek pozzo cieco
grad. slepi pod assito; doppio fondo
kem. slepi poskus prova cieca
aer. slepi pristanek atterraggio cieco
anat. slepo črevo intestino cieco
zool. slepo kuže spalace (Spalax leucodon)
PREGOVORI:
tudi slepa kura zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

B) slépi (-a -o) m, f, n cieco (-a):
pisava za slepe scrittura Braile
dom za slepe casa per ciechi
na slepo alla cieca
iti na slepo andare alla cieca
streljati na slepo sparare alla cieca, senza perdere la mira
njegove oči so strmele v slepo guardava fissamente
PREGOVORI:
med slepimi je enooki kralj nel regno dei ciechi anche un guercio è re

slither [slíðə] neprehodni glagol
pogovorno zdrsniti (dol); drseti, drsati se; loviti ravnotežje, nesigurno, drsavo hoditi
prehodni glagol
spraviti v drsenje (polzenje)

to begin to slither začenjati izgubljati tla pod nogami (polzeti, drseti)

smash¹ [smæš] samostalnik
zdrobitev, razbitje; tresk, trčenje, trk, kolizija, katastrofa
pogovorno močan udarec s pestjo
ekonomija stečaj, konkurz, bankrot, polom
pogovorno ledena alkoholna pijača, mešanica ledeno mrzle vode in konjaka ali whiskyja

a smash in (with) a car trčenje v avto, z avtom
to break (to knock) to smash razbiti se, raztreščiti se na koščke
to go (to come) to smash razbiti se na kose; ekonomija priti pod stečaj, priti na boben

smash³ [smæš] prislov
s treskom, tresk! štrbunk!

the stone went smash through the window s treskom je kamen priletel skozi okno
to go smash ekonomija priti pod stečaj, na boben; figurativno propasti

smoke¹ [smóuk] samostalnik
dim, oblak dima; sopara
figurativno megla, koprena
domačno cigareta, cigara

a column of smoke steber dima
like smoke sleng kot veter (hitro), hipoma, naenkrat; brez težav, gladko
from smoke into smother iz slabega v slabše, z dežja pod kap
the big smoke (vzdevek za) London
there is no smoke without fire kjer je dim, je tudi ogenj
that's all smoke sleng vse to so same prazne besede
to end (to go up) in smoke figurativno razbliniti se, razpršiti se v dim, v nič
it will all end in a smoke vse se bo razblinilo v nič, iz vsega tega ne bo nič
we're getting on like smoke sleng to gre kot namazano
to go from smoke into smother priti z dežja pod kap
I haven't had a smoke all the morning ves dopoldan nisem nobene (cigarete) pokadil
let's have a smoke prižgimo si eno (cigareto)!
to see things through the smoke of hate videti stvari skozi tančico sovraštva