Franja

nedélja Sunday; Lord's Day

ob nedéljah on Sundays
prihodnjo (zadnjo) nedéljo next (last) Sunday
v nedéljo zvečer on Sunday evening
vsako nedéljo every Sunday
cvetna (velikonočna, binkoštna, bela, pustna) nedélja religija Palm (Easter, Whit, Low, Shrovetide) Sunday
ni vsak dan nedélja (figurativno) Christmas comes but once a year

nedélja dimanche moški spol

v nedeljo le dimanche
ob nedeljah in praznikih les dimanches et les jours fériés (ali de fête), dimanches et fêtes
pustna (cvetna, velikončna, bela, binkoštna) nedelja dimanche de carême (des Rameaux, de Pâques, de Quasimodo, de la Pentecôte)
ni vsak dan nedelja ce n'est pas tous les jours fête (ali dimanche)

nedélja (-e) f domenica:
rel. posvečevati nedelje santificare le domeniche
bela nedelja domenica in Albis
binkoštna nedelja domenica di Pentecoste
cvetna nedelja domenica delle Palme
debela, pustna nedelja domenica di carnevale
nareč. lepa nedelja sagra
etn. Martinova nedelja domenica di S. Martino
velikonočna nedelja domenica di Pasqua
PREGOVORI:
ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
kdor se v petek joka, se v nedeljo smeje chi ride di sabato, piange di domenica

nedólžen innocent (of); (nekriv) not guilty, guiltless; blameless; harmless; guileless; (deviški) virgin, chaste, maidenly, immaculate; (naiven) naive

nedólžno jagnje innocent lamb
nedólžno (neškodljivo) zdravilo a harmless remedy
po nedólžnem innocently
lahko dokažem, da sem nedólžen I can prove (that) I am innocent
proglasiti koga za nedólžnega to pronounce someone innocent, to bring in a verdict of not guilty (ali a not-guilty verdict), to acquit, to discharge, to vindicate someone
on nikakor ni nedólžen (brez krivde) he is by no means blameless

nedostátak -tka m
1. pomanjkanje: u -u drugih dokaza ker ni bilo drugih dokazov; nedostatak u čemu pomanjkanje česa
2. pomanjkljivost: pri uzdizanju balona pokazalo se da on ima nedostataka

need¹ [ni:d] samostalnik
potreba, sila nuja (of, for po)
pomanjkanje (of, for česa)

to be (ali stand) in need of s.th.; ali to have need of s.th. nujno kaj potrebovati
to be in need biti v stiski
if need be; ali if need arise; ali in case of need če je potrebno, v sili
to do one's needs opraviti potrebo
I had need remember moral bi si zapomniti
to have no need to do s.th. ne čutiti potrebe kaj narediti
there is no need for you to come ni ti treba priti
a friend in need is a friend indeed v sili spoznaš pravega prijatelja
to fail s.o. in his need pustiti koga na cedilu
to feel the need of (ali for) s.th. pogrešati kaj

need² [ni:d]

1. neprehodni glagol
arhaično biti potrebno; biti v stiski, primanjkovati česa

2. prehodni glagol
potrebovati; zahtevati

3. pomožni (z nedoločnikom s to v trdilnih, brez to v vprašalnih in nikalnih stavkih)
morati, treba je

it needs not that; ali it does not need that ni treba, da
there needs no excuse opravičilo ni potrebno
it needed doing to je bilo treba narediti
it needs to be done to je treba narediti
she needn't do it tega ji ni treba narediti
you needn't have come ne bi ti bilo treba priti
more than needs več kot je potrebno
what need (ali needs) ? čemu to?

negare

A) v. tr. (pres. nego)

1. zanikati, zanikovati:
non lo nego ne zanikam, priznam

2. absol. tajiti

3. odkloniti, odklanjati; odreči, odrekati; zavrniti, zavračati:
negare fede a qcn. komu ne verjeti
negare la grazia odreči milost komu

B) ➞ negarsi v. rifl. (pres. mi nego)

1. odkloniti, zavračati spolne odnose s kom

2. hliniti odsotnost:
negarsi al telefono delati se, kot da te ni doma

neg-ōtium -iī, n (nec in ōtium, torej „ne-lenoba“, od tod)

1. dejavnost, delovanje, udejstvovanje, aktivnost, delavnost, delo, poslovanje, posel, opravek, opravilo, naloga (naspr. otium): Otio qui nescit uti, plus negoti habet quam cum est negotium in negotio Enn. fr., sed verba hic facio quasi negotii nil siet Pl. kakor da ni nič opraviti, nisi negotium est, progredere ante aedes Pl. če utegneš, ut (sc. scriptor) in otio esset potius quam in negotio Ter., mirabar quid hic negotii esset tibi Ter. kaj da imaš tod opraviti, quid in sua Gallia Caesari aut omnino populo Romano negotii esset? kaj neki ima Cezar ali sploh rimsko ljudstvo opraviti v moji Galiji?, non negotium, non otium Ci., nostrum otium negotii inopiā, non requiescendi studio constitutum est Ci., in magno negotio habuit obligare annos magistratus Suet. je štel za svoje glavno opravilo (svojo glavno nalogo), zdelo se mu je prepotrebno; pogosto z očitnim stranskim pomenom težavnosti, zadrege, sitnosti: satis negotii habui in sanandis vulneribus, quae sunt imposita provinciae Ci. ep. imel sem dosti opravka (opraviti), nihil negotii habere N. ne imeti nikakršnih težav (sitnosti), mir imeti, interfecto (sc. illo) nihil habituri negotii essent N. da bodo imeli mir, negotium mihi est cum aliquo C. imam s kom posla (opravka, opraviti), cum Epicuro hoc plus negotii est Ci. s tem Epikurom imamo več opravka, ta Epikur nam daje več opraviti, Pompeio cum Caesare esse negotium Caelius in Ci. ep. da ima Pompej opraviti s Cezarjem, da sta si Pompej in Cezar navzkriž, nunc mihi cum universis negotium est T., nihil est negotii ali neque est quidquam negotii C. ni težko, lahko je, si ea res victoriam moraretur, nihil negotii superesse Iust. to da nič ne de, quid negotii est haec poëtarum portenta convincere? Ci. kako (težko) delo je … ?, negotium alicui facere Ci., Q. ali facessere Ci., Ap. ali conflare, contrahere Ci. ali parĕre Fr. navleči, nakopati, povzročiti komu opravke (neprijetnosti, težave, sitnosti), spraviti (spravljati) koga v zadrego, dati komu opravka s čim, quod beatum et inmortale est id nec habet nec exhibet cuiquam negotium Ci. niti nima niti ne prizadeva komu težav, multum (plus) negotii alicui facere Iust. ali concinnare Sen. ph. mnogo (več) truda komu prizade(va)ti, nakopa(va)ti, ne forte negoti incutiat sibi quid sanctarum inscitia legum H. da ti ne nakoplje (povzroči) kake neprijetnosti; od tod adv. izrazi: oppidum munitissimum … tanto negotio Ci. ep. s toliko truda, nullo negotio Ci. ep. ali sine negotio N. brez težav, brez truda, zlahka, magno negotio Auct. b. Alx., Cels. z veliko težavo (z veliko truda), facili negotio Aur. ali levi negotio Amm. prav lahko, prav zlahka.

2. posamezen posel, opravek, naloga, stvar = zadeva: negotia privata domestica Ci., servilia S., negotia, quae ingenio exercentur S. duševne naloge, negotia familiaria N., negotium familiare Symm., negotium agere, transigere, gerere, suscipere, alicuius negotia explicare, explicare et expedire Ci., negotium conficere C. ali perficere L. procurare alicuius negotia ali alicuius rationes negotiaque Ci. upravnik, zastopnik, poslovodja biti komu, alicui mandare negotia ali alicui imponere negotium Ci., tudi id negotii dare Ci. naročiti (naročati), naložiti (nalagati) komu, id mihi da negoti Ter. to skrb prepustiti le meni, id dare sibi negotii, ut … Ter. gledati (biti pozoren, paziti) na to, da … , dare alicui negotium naročiti (naročati), naložiti (nalagati) komu; z zahtevnim stavkom brez conj.: hisque (sc. adulescentibus) dat negotium, ad Dionem eant inermes N., ut … Postumio … negotium daretur, videret, ne quid res publica detrimenti caperet L.; s conj. ut ali s qui (= ut is): Ci.; z ne: Suet.; z gen. gerundii: dato aedilibus negotio popinas ganeasque … inhibendi Suet.; z inf.: dato sacerdotibus negotio vera discernere T., negotio praeesse Ci. izkopati se iz opravka, znebiti se opravka, nondum in negotio versari Ci. še ne biti v poslu, in alienis negotiis detineri Ci. ali aliquo maiore negotio detineri Corn., in ipse negotio C. pri poslu (delovanju) samem, non deest negotio Curio C. Kurion izvrši nalogo, aliquo negotio intentus S., infecto negotio (krepkeje kot re infectā) S. ne da bi kaj opravil; poseb. položaj, okoliščina, okolnost, (državna) reč ali stvar = (državna) zadeva, v pl. tudi razmere: ita negotium est Pl. tak je položaj, takšne so okoliščine, in atroci negotio S., suam quisque culpam auctores ad negotia transferunt S. položaj, okoliščine, razmere, Leptitanorum negotia S. ali aliena negotia, alienum negotium Cu., erat in eo litterarum et negotiorum ingens scientia Aur.

3. occ.
a) javno poslovanje, državni posel, državni opravek, državno opravilo, državna služba, državno pogajanje: velim negotio sine periculo vel in otio (kot zasebnik) cum dignitate esse posse Ci., omnes negotii publici expertes Ci., negotia publica Ci. idr. državni, uradni posli (zadeve), pa tudi javni zakupni posli, opravki: Pl.; negotia forensia Ci., reddebant negotiorum rationem in senatu Ci., inter haec negotia S., profecto existimabunt … maius commodum ex otio meo quam ex aliorum negotiis rei publicae venturum S., post decisa negotia H., a negotiis in otium conversa civitas Vell.
b) pravno opravilo, pravna zadeva, pravni primer, pravda, sodni postopek, sodni spor, tožba: Icti., illic enim veritatis tantum gratiā disputari hic negotium agi Q., si quis composuisse vel donasse negotium convinceretur Suet.
c) denarna (finančna) zadeva, denarni (finančni) posel, finančno opravilo, kupčijska zadeva, trgov(in)ski opravek, (javno) zakupno opravilo: negotia maritima Pl. prekomorska, negotia vetera in Sicilia habebant Ci., hic permagna negotia dives habebat Clazomenis H., ne Bithyna negotia perdas H., negotii (sc. bene) gerentes Ci. dobri, izvrstni trgovci (ustvarjalci blagovnega prometa), z namigom: postquam omnis res mea Ianum ad medium fracta est, aliena negotia curo, excussus propriis H.
d) hišni (domač) opravek, v pl. hišne (domače, zasebne) zadeve, hišno gospodarstvo: male negotium gerere Ci. ali praeclare negotium suum gerere Ci. slabo, izvrstno gospodariti, erat ei Numida quidam negotiorum curator S. zasebni tajnik.
e) boj, bojno (vojaško) podjetje (dejanje), upor: bene gerere negotium (= rem) C. srečno (uspešno) se bojevati, sibi cum viro forti esse negotium poscebat S., facies negoti S. lice (pogled), in ipso negotio plures affuturos Suet.

4. meton. (gr. πρᾶγμα, χρῆμα) stvar, reč, zadeva, (o človeku) bitje: quid negotist (= negoti est)? quam ob rem suscenses mihi? Pl. ali: quid est negotii? herus peregre venit Pl. kaj neki je?, kaj pa se je zgodilo posebnega?, kaj hoče to povedati?, quid hoc est negotii neminem meum dictum magni facere? Pl. kakšen nered je to … ?, neque de hac re negotium est, quin occidam Pl. o tem ni dvoma, ineptum negotium et Graeculum Ci. (o čestitanju), homo sine sensu, inhumanum negotium Cl., Teucris illa lentum negotium Ci., Callisthenes quidem vulgare et notum negotium Ci.

neizkušen pridevnik
1. (v poklicu, dejavnosti ali področju) ▸ tapasztalatlanNa mesta strokovnjakov so prišli neizkušeni kadri, ki bodo potrebovali kar nekaj časa, da se vpeljejo. ▸ A szakemberek helyére tapasztalatlan munkatársak érkeztek, akiknek időbe telik, hogy beilleszkedjenek.Zakon je očitno usmerjen proti politično neizkušenim kandidatom. ▸ A törvény egyértelműen a politikailag tapasztalatlan jelölteket célozza.Za seboj imamo dovolj močnih tekem in nismo več neizkušeni. ▸ Elegendő erős mérkőzés van már a hátunk mögött és nem vagyunk már tapasztalatlanok.
Tudi neizkušeno oko takoj opazi razliko med prejšnjo in to pisavo. ▸ Az avatatlan szem is azonnal észreveszi az előző és a jelen kézírás közötti különbséget.
Igrala bosta ponosna, a neizkušena starša, ki jima skrb za novorojenko povzroči nemalo preglavic. ▸ Büszke, de tapasztalatlan szülőket játszanak majd, akiknek az újszülött gondozása nem kis gondot jelent.

2. (ki še ni veliko doživel in se naučil) ▸ tapasztalatlan
Podaljšalo se je tudi otroštvo, hkrati pa so se širili stereotipi, da so mladi neizkušeni, da jih je treba nadzirati, da ne vedo, kaj delajo in da jim ni mogoče zaupati. ▸ Meghosszabbodott a gyermekkor is, egyúttal pedig elterjedt az a sztereotípia, miszerint a fiatalok tapasztalatlanok, felügyetre szorulnak, nem tudják, mit tesznek és nem lehet bennük megbízni.
Prav pri tej starosti medvedi ponavadi odhajajo iz brloga in si iščejo življenjski prostor. Takrat so še neizkušeni in zmedeni. ▸ Általában éppen ebben az életkorban hagyják el a medvék a barlangot és keresnek maguknak életteret. Ekkor még tapasztalatlanok és zavarodottak.

3. (o spolnosti ali ljubezenskem odnosu) ▸ tapasztalatlanFiorenza je samska, brez fanta in neizkušena. ▸ Fiorenza egyedülálló, nincs pasija és tapasztalatlan.
Večina žensk meni, da je moški neizkušen, če je imel manj kot sedem ljubimk. ▸ A legtöbb nő úgy véli, a férfi tapasztalatlan, ha hétnél kevesebb szeretője volt.

neizpodbit|en [è] (-na, -no) unanfechtbar, unumstößlich; (ki ga ni mogoče zanikati) unbestreitbar

nèjelo s
1. slab tek, neješcnost
2. oslabio je od -a oslabel je, ker ni jedel

nékaj (nečésa)

A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
PREGOVORI:
boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente

B) nékaj adv.

1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno

2. pren. un po', un tantino, alquanto:
kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati

3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
nekaj več ali manj suppergiù, più o meno

nȅkī -ā -ō
1. neki, nekateri: neki idu tamo, ovamo
2. za -o vrijeme čez nekaj časa; tu neki dan pred kratkim; u -o doba dana pozno podnevi; to bez -e nije to ni brez vsega; kao -im čudom kot po nekakem čudežu; u -u ruku na neki način, nekako

neljúb desagradable; inoportuno

neljubo mi je, da ... me disgusta (nedoločnik)
ni mi neljubo no me viene mal

nèljúb désagréable, déplaisant, fâcheux

ni mi neljubo, da to slišim je suis content d'entendre (dire) cela

némati nêmām in némadnēm, impf. nȇmāh in némadāh -āše, aor. némah in némadoh némade
I.
1. ne imeti: nemam s ljudima prljavoga karaktera nikakva posla
2. ne biti: nema nama našeg prijateljstva; nema toga ko će da ga vrati; danas nema predavanja, nastave; nema vraćanja u staro ni vrnitve na staro
3. nema druge ni druge pomoči; nema se kada ni časa
II. nemati se
1. ne biti v razmerju: dva prema osam nema se kao tri prema deset
2. ne biti: nema se novaca, ni denarja
3. ne moči: protiv toga nema se ništa reči proti temu se ne da nič reči

nēmō, gen. nēminis, toda klas. le nūllīus, dat. nēminī, acc. nēminem, abl. nēmine, a klas. le nūllō, nūllā, m, redkeje f (ixpt. nĕ in stlat. hemō = homō, torej =) „noben človek“, nihče, nobeden. Latinec uporablja besedo le subst., tudi kadar jo (pred posamostaljenimi adj. in pt.) slovenimo z noben: nemo liber N. noben svoboden mož, noben svobodnjak, nemo avarus H. noben skopuh, nemo Thebanus N. noben tebanski mož, noben Tebanec, nemo Romanus L. noben rimski mož, noben Rimljan, nemo adulescens Ci. noben mladenič, neminem iacentem N. nobenega padlega (moža), nemo unus Ci., C. ali unus nemo Corn. noben posameznik, nobeden, nemo alius Ci. ali nemo alter Plin. nihče drug, nemo quisquam Kom., Gell. niti eden, tudi eden ne, prav nihče; v zvezah nemo rex, nemo Perses N., nemo homo, civis, servus Ci. imajo za nemo stoječe besede apoz. pomen: quod nemo adhuc civis Romanus quivit consequi N. nihče, ki je rim. državljan, nihče kot rim. državljan = noben rim. državljan; včasih subst. f.: vicinam neminem magis amo quam te Pl., hoc scio … neminem peperisse hic Ter.;. s predikatom v pl.: cum eorum nemo venissent L., neminem se plebeium contempturum, ubi contemni desissent L.; kot subst. se nemo veže tudi z gen.: nemo amicorum Ci. nobeden izmed prijateljev, noben prijatelj, nemo omnium mortalium, nemo nostrum, nemo vestrum Ci., reliqui, quorum nemo est, quin … Ci., nemo fuit militum, quin … C., nemo omnium Numidarum S. nihče izmed Numidijcev, noben Numidijec; analogno po unus z e(x): nemo est ex tanto numero, quin … Ci., nemo e vobis Vell.; litota: non nemo marsikdo , eden in drugi: quas leges ausus est non nemo improbus, potuit quidem nemo convellere Ci., video de istis, qui se populares haberi volunt, abesse non neminem Ci.; toda nemo non (tj. kadar spada nikalnica k predikatu) = vsak(do), vsi: aperte adulantem nemo non videt Ci., nemo Arpinas non Plancio studuit Ci., nemo non … putarat N.; za nemo, zlasti če stoji pred dvojnim nec (neque), se zanikanje pogosto nadaljuje (kakor v sl.): neminem deo nec deum nec hominem carum, neminem ab eo amari neminem diligi vultis Ci. da ni nihče, niti bog niti človek … , nemo non linguā, non manu promptior L.; tako tudi: sed me moverat nemo magis quam is, quem tu neminem putas Ci. ep. ki ga ti šteješ za nič(lo), ki ga ti prav nič ne ceniš, ne legat id nemo … velim Tib. da tega nihče bere.

Opomba: Neniō: H., nemŏ: Mart., Iuv.

nemogoč [è,ó] (-a, -e) unmöglich, nicht möglich; (niti v mislih) undenkbar; (nedosegljiv) unerreichbar; (brezizgleden) aussichtslos; (neprimeren) ungeeignet, pripomba: unpassend; (izključen) ausgeschlossen; (ki ne pride v poštev) indiskutabel, unzumutbar; (grozljiv) haarsträubend; (neznosen) človek: unleidlich
nemogoč dogodek unmögliches Ereignis
nekaj nemogočega ein Ding der Unmöglichkeit, ein Unding
biti skoraj nemogoč an das Unmögliche grenzen
ni nemogoče, da … (ni mogoče izključiti) es ist nicht von der Hand zu weisen …

nenadoma prislov
(v trenutku; nepričakovano) ▸ hirtelen, egyszer csak Nenadoma je zaslišala korake. ▸ Hirtelen lépteket hallott.Medtem ko je plavala, se je nenadoma pojavil 3-metrski krokodil in jo povlekel na dno jezera. ▸ Úszás közben egyszer csak megjelent egy 3 méteres krokodil, és lehúzta a tó fenekére.Voznik je v predoru nenadoma zavil desno in trčil v zid. ▸ A sofőr hirtelen jobbra kanyarodott az alagútban, és egy falnak ütközött. Nenadoma je navdušeno vzkliknila. ▸ Hirtelen izgatottan felkiáltott.Med delom je nenadoma počila pločevina in delavca močno udarila po glavi. ▸ Munka közben hirtelen szétrepedt a fémlemez és nagy erővelfejbe vágta a munkást.Popolnoma zdrav dojenček nenadoma umre v spanju, medicina pa še ni odkrila posebnih vzrokov za to. ▸ Egy teljesen egészséges csecsemő hirtelen meghal álmában, és az orvostudomány még nem fedezte fel a konkrét okokat.Vidite, nenadoma se rojevajo sami moški. ▸ Látod, hirtelen csupa férfi születik.
Nenadoma pa so mu sporočili, da je projekt ustavljen zaradi pomanjkanja sredstev. ▸ Egyszer csak közölték vele, hogy a projektet pénzhiány miatt leállították.
Nenadoma so v podzemni hiši ugasnile vse luči. ▸ Hirtelen kialudtak a fények a földalatti házban.
Sopomenke: naenkrat