Franja

strél shot

odbojni strél ricochet
strél iz loka shot from a bow
strél na premičen cilj shot at a moving target
indirektni prosti strél šport indirect free kick
toča strélov hail of shots
strél na gol šport a shot at goal
prosti strél (nogomet) free kick
kazenski strél penalty kick, penalty
s prvim strélom with one's first shot
alarmni strél v sili a shot of distress
slep strél blank shot
dati, izstreliti 20 strélov to let off (ali to fire) 20 rounds
niti enega stréla niso dali they did not fire a single shot

strél coup moški spol de feu

strel iz pištole (iz puške, iz topa, s strelico) coup de pistolet (de fusil, de canon, de flèche); (nogomet) tir moški spol, shoot moški spol; (pok strelnega orožja) détonation ženski spol (d'une arme à feu)
strel v glavo balle ženski spol dans la tête
mojstrski strel coup de maître
odbojni strel (vojaško) ricochet moški spol
oplazni strel éraflure ženski spol (provoquée par une balle)
ostri strel coup à balle
pozdravni strel salut moški spol; (mornarica) salve ženski spol d'honneur
prazen, slep strel tir à blanc
prosti strel (pri nogometu) coup franc
pravi strel premier coup de feu
rešilni strel (lov) coup de grâce
strel za strah coup tiré en l'air (pour faire peur), coup de semonce (ali d'avertissement)
strel iz šibrovke tir à dragée (ali à menu plomb, à grains de plomb)
zgrešeni strel coup manqué (ali raté)
en strel je počil un coup partit, on entendit une détonation
strel ga je ranil v roko une balle le blessa au bras (ali lui fit une blessure au bras), il reçut une balle (ali une décharge) dans le bras
pripraviti se na strel se préparer à ouvrir le feu (ali à faire feu, à tirer)

strél (-a) m

1. voj. sparo, colpo; ekst. fuoco:
strel iz pištole, iz revolverja colpo di pistola, pistolettata, revolverata
strel iz puške fucilata, colpo di fucile; pog. schioppettata
strel iz topa cannonata, colpo di cannone
strel z lokom frecciata
strel v hrbet, v nogo un colpo, uno sparo alla schiena, alla gamba
strel ga je oplazil, zadel la pallottola lo colpì di striscio, lo colpì in pieno
pasti pod streli sovražnika cadere sotto il fuoco nemico

2. šport. tiro; calcio; cannonata:
kazenski strel calcio di punizione
strel v vrata, na gol tiro in porta
strel z glavo tiro di testa
strel čez ramo rovesciata
strel iz kota calcio d'angolo, corner
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. strel v prazno colpo a vuoto
lov. priti na strel capitare, venire sotto tiro
lov., voj. milostni strel colpo di grazia
šport. štartni strel segnale di partenza

strél tiro m ; disparo m ; (iz puške) escopetazo m , (iz topa) cañonazo m , (s strelico) flechazo m ; (nogomet) tiro m (na vrata a puerta) , angl chut m

milosten strel tiro de gracia
strel v glavo herida f de bala en la cabeza
zgrešen strel tiro errado (ali fallado ali perdido)
strel v zrak tiro en vacío
strel iz pištole pistoletazo m
mojstrski strel tiro magistral
slep, prazen strel tiro al aire, tiro sin bala
odbojni strel tiro de rebote
oplazni strel rozadura f (causada por una bala)
strel za strah tiro al aire
strel iz šibrovke perdigonada f
pozdravni strel salvas f pl de saludo
strel v sili tiro de secorro, (na morju) señales f pl que da un barco en peligro
prerešetan od strelov acribillado a tiros

stréla rayo m

od strele zadet alcanzado (ali herido ali fulminado) por el rayo
kot da bi ga strela zadela (fig) como si le tocara un rayo
kot strela iz jasnega (neba) como un rayo en tempo sereno, como una bomba
strela je udarila el rayo cayó (v sobre)
gromska strela! ¡mil rayos!, ¡rayos!

strélica (-e) f freccia; dardo, saetta:
izstreliti strelico far scoccare una freccia, lanciare un dardo
pren. švigniti kot strelica guizzare come una freccia
pren. iz oči mu švigajo strelice lancia occhiate aspre, pungenti

streljanj|e [é] srednji spol (-a …)

1. das Schießen (na cilj Zielschießen, na glinaste golobe Tontaubenschießen, Wurftaubenschießen, s pištolo Pistolenschießen, s puško Gewehrschießen, v tarčo Scheibenschießen, z ostrimi naboji Scharfschießen); ki ga slišimo od nekje, nenehno: die Schießerei
streljanje stoje, kleče, leže im Anschlag
navajen na streljanje pes: [schußfest] schussfest
pripravljen za streljanje feuerbereit
prostor za streljanje das [Schußfeld] Schussfeld
tarča za streljanje s puško die Gewehrscheibe
ukaz za streljanje der Schießbefehl
vaja v streljanju die Schießübung
porabiti pri streljanju municijo: verschießen
prebiti se s streljanjem skozi obroč ipd.: sich schießen durch
uničiti/raniti s streljanjem zusammenschießen

2. vojska das Schießen, das Feuer (strmo Steilfeuer, iz pušk Gewehrfeuer, v salvah Salvenfeuer, zaporno Sperrfeuer)

3. šport der Schießsport; pri nogometu ipd.: das Schießen (enajstmetrovk Elfmeterschießen)

4. pravo (ustrelitev) die Erschießung (talcev Geiselerschießung)

streljáti tirer, faire feu ; (divjačino) tuer, abattre ; (človeka) fusiller ; (pri nogometu) tirer, shooter, lancer

streljati na koga tirer sur quelqu'un, décharger son fusil sur (ali contre) quelqu'un
streljati z lokom (ostro, s ptštolo, iz šibrovke, v tarčo, v zrak) tirer à l'arc (à balles, au pistolet, à plombs, à la cible, en l'air)
(znati) dobro streljati être bon tireur, (o orožju) tirer juste
z očmi (besno) streljati na koga lancer des regards (furieux) à quelqu'un

stréljati (-am) imperf.

1. sparare, far fuoco; tirare:
streljati v tarčo sparare a segno
streljati v zrak sparare in aria
streljati s slepimi naboji sparare con cartucce a salve
streljati s šibrami sparare con pallini
streljati v rafalih sparare a raffica
streljati s fračo, z lokom tirare con la fionda, con l'arco
tr. streljati talce fucilare gli ostaggi
streljati na demonstrante sparare ai, far fuoco sui dimostranti
streljati divjad sparare alla selvaggina
streljati iz neposredne bližine sparare a bruciapelo
streljati brez (predhodnega) opozorila sparare a vista
streljati v glavo, v hrbet sparare alla testa, alle spalle
šport. streljati leže, stoje sparare in posizione a terra, in posizione eretta

2. pren.
streljati z očmi, s pogledi lanciare occhiate furiose

3. šport. tirare:
streljati na gol, na koš tirare in rete, a canestro

strésati, strésti secouer, agiter , (glavo) hocher, (é)branler ; (sadje z drevesa) faire tomber (en secouant un arbre)

stresati se trembler, frissonner, frémir
stresati koga iz spanja secouer quelqu'un pour le réveiller, réveiller quelqu'un en le secouant
jezo stresati nad kom passer (ali décharger) sa colàre sur quelqu'un
pred uporabo stresti! agiter avant de s'en servir!

strésati (-am) | strésti (strésem)

A) imperf., perf.

1. scuotere, agitare, scrollare, sbattere, dimenare:
konj stresa grivo il cavallo scuote la criniera
stresti komu roko stringere la mano di qcn.
stresati steklenico agitare la bottiglia

2. versare, gettare, spargere:
stresati krompir na kup gettare le patate sul mucchio

3. (s tresenjem odstranjevati) sbattere:
stresati prt, rjuho sbattere la tovaglia, il lenzuolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stresati dovtipe, šale raccontare barzellette
pren. stresati letnice, podatke kar iz rokava snocciolare date, dati
pren. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario
pren. stresti jezo, nejevoljo na koga sfogare rabbia, malumore su qcn.
stresati smeh ridere di cuore, a crepapelle
smejati se, kot bi orehe stresal ridere ad alta voce, sguaiatamente
pren. stresti ploho kletvic snocciolare una sequela di bestemmie
stresati koga za lase, za ušesa tirare i capelli, le orecchie a qcn.

B) strésati se (-am se) | strésti se (strésem se) imperf., perf. refl.

1. scuotersi, riscuotersi

2. battere, sbattacchiare; rabbrividire:
šipe so se stresale od grmenja il tuono faceva battere i vetri
stresti se od groze, strahu rabbrividire dall'orrore, dalla paura

3. cadere fuori, riversarsi:
košara je polna, zato se jabolka stresajo la cesta è piena perciò le mele cadono fuori

4. stresati, stresti se nad koga sfogarsi su qcn., sfogare la rabbia su qcn.:
otroci ga ujezijo, potem se pa nad ženo strese i bambini lo fanno arrabbiare, poi lui si sfoga sulla moglie

strésati, strésti sacudir; agitar ; fam zarandear ; teh vibrar

stresti se temblar, trepidar, tiritar; vibrar
stresti koga iz spanja despertar a alg sacudiéndole
stresati svojo slabo voljo na koga descargar su mal humor sobre alg
pred uporabo stresti! ¡agítese antes de usarlo!

strest|i [é] (-em) stresati

1. durchschütteln, durchrütteln; obleko ipd.: ausschütteln; zemljo, tla: erschüttern; medicina človeka - mrzlica: durchfrösteln

2. v posodo, iz posode ipd.: schütten, füllen, einfüllen, ven: ausschütten, auskippen, iz vreče: aussacken, iz prekucnika: auskippen, abkippen
figurativno stresti iz rokava aus dem Ärmel schütteln
stresti jezo/nejevoljo na seinen Zorn/sein Mütchen kühlen an
stresti si z duše (etwas) vom Herzen haben

strésti to shake

strésti se to shake, to tremble, to shudder, to shiver; to thrill; to vibrate
strésti koga iz spanja to shake someone out of his sleep
strésti koga za lase to pull someone by his hair
strésti komu roko to shake someone by the hand
strese me, če (samo) pomislim na to I shudder to think of it
strese me, če ga pogledam it gives me the creeps to look at him
hiša se je stresla od eksplozije the house shook with the explosion
strésti se od groze to shudder with horror
strésti se ob misli, kaj bi se bilo lahko zgodilo to tremble to think what might have happened

stríc oncle moški spol

stari stric grand-oncle moški spol
stric po materini (očetovi) strani oncle maternel (paternel)
stric iz Amerike oncle d'Amérique

stríc (-a) m

1. zio:
stric po materi zio materno
mrzli stric zio cugino (paterno, materno)

2. (starejši moški) zio; j. it. zi'

3. pren. protettore, patrono, favoreggiatore:
imeti veliko stricev avere buone entrature
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti, ostati stric, za strica restare scapolo
šalj. stric iz Amerike lo zio d'America
zool. rjavkasti stric grillo del focolare (Acheta domestica)

stríc tío m

stari stric tío abuelo
stric v drugem (tretjem) kolenu tío segundo (tercero)
stric iz Amerike fam el tío ric(ach)o de América

stŕm steep; abrupt; sheer; precipitous; (obala) bluff; arhaično arduous

stŕmo pobočje a steep slope
skale se dvigajo stŕmo iz doline rocks rise sheer from the valley
nekoliko stŕm steepish
postati stŕm to steepen

stroj¹ [ô] moški spol (-a …) die Maschine (batni Kolbenmaschine, brusilni Schleifmaschine, cepilni Spaltmaschine, cestarski Straßenbaumaschine, delovni Arbeitsmaschine, etiketirni Etikettiermaschine, fakturirni Fakturiermaschine, frankirni Frankiermaschine, gradbeni Baumaschine, hladilni Kältemaschine, likalni Bügelmaschine, lupilni Entrindungsmaschine, Schälmaschine, mesilni Knetmaschine, molzni Melkmaschine, obdelovalni Werkzeugmaschine, papirni Papiermaschine, parni Dampfmaschine, Dampfkraftmaschine, pisalni Schreibmaschine, pisarniški Büromaschine, pogonski Kraftmaschine, polirni Poliermaschine, polnilni Lademaschine, pometalni Kehrmaschine, pomožni Hilfsmaschine, pralni Waschmaschine, predilni Spinnmaschine, računski Rechenmaschine, ravnalni Richtmaschine, rezalni Schneidemaschine, ročni Handmaschine, rotacijski Rotationsmaschine, seštevalni Addiermaschine, skobeljni Hobelmaschine, stavni Setzmaschine, škrobilni Schlichtmaschine, tesalni Behauungsmaschine, za kovičenje Nietmaschine, za lepljenje Anleimmaschine, za piljenje Feilmaschine, za razvijanje Entwicklungsmaschine, za vezenje Stickmaschine, za vtiskovanje črk Prägemaschine, za zemeljska dela Erdbaumaschine, tkalni Webmaschine, toplotni pogonski Wärmekraftmaschine, ulivalni Gießmaschine, usedalni Setzmaschine, vrtalni Bohrmaschine, vzbujalni Erregermaschine, zasekovalni Schrämmaschine, zgibalni Falzmaschine, žakardni Jacquardmaschine, žebljalni Nagelmaschine, žetveni Erntemaschine, žlebilni Rillmaschine); das Gerät (fotokopirni Fotokopiergerät, nakladalni Ladegerät; tudi izpeljano iz glagola: nakladalni Auflader, pulpirni der Pulper, za posipanje der Streuer, za trganje asfalta der Straßenaufreißer, vrtalni der Bohrer); velik stroj, naprava: das Großgerät, die Anlage, das Werk (vrtalni Bohrwerk)
pomivalni stroj der Geschirrspüler, der Spülautomat, die Geschirrspülmaschine
tiskalni/tiskarski stroj/stroj za tisk die Presse, Druckpresse, Druckerpresse, die Druckmaschine
(bankovcev Banknotenpresse)
stroj za uničevanje aktov der Reißwolf, Papierwolf
… stroja Maschinen-
(del das Maschinenteil, izkoriščenost die Maschinenauslastung, končnica das Maschinenendschild, konstrukcija die Maschinenkonstruktion, lom der Maschinenbruch, moč die Maschinenleistung, oskrba die Maschinenwartung, podnožje der Maschinengrundrahmen, der Maschinenfuß, poškodba/okvara der Maschinenschaden, smer teka die Maschinenrichtung, stojalo Maschinenständer, uporaba der Maschineneinsatz, vodenje die Maschinenbedienung, vodja/upravljavec der Maschinenführer, zmogljivost die Maschinenleistung)
lopa za stroje der Maschinenschuppen
delo s strojem die Maschinenarbeit
pogon s strojem der Maschinenantrieb
s strojem/stroji mit der Maschine
… strojev Maschinen-
(delovni čas die Maschinenarbeitszeit, hrup der Maschinenlärm, konstruiranje die Maschinenkonstruktion)
neodvisen od stroja maschinenunabhängig
delati pri stroju an der Maschine stehen

stròj¹ (strôja) m

1. meh. macchina, apparecchio, macchinario, dispositivo, congegno:
stroji brnijo, ropotajo le macchine strepitano
pognati stroj avviare, azionare la macchina
izključiti, ustaviti stroj staccare, fermare la macchina
sestaviti, razdreti stroj montare, smontare una macchina
moderni, zastareli stroji macchine moderne, antiquate
izkoriščenost stroja utilizzazione di una macchina
tovarna strojev fabbrica di macchinari
pren. delati kot stroj essere una macchina, lavorare come una macchina
brusilni, drobilni, vrtalni stroj meh. rettificatrice; les. carteggiatrice; usnj. vellutatrice, frantumatrice, trivellatrice
gradbeni, poljedelski stroji macchine per l'edilizia, macchine agricole
tiskarski stroji macchine tipografiche
pisalni, razmnoževalni stroji macchine da scrivere, copiatrici
tekst. pletilni, tkalni stroji macchine per maglieria, macchine tessili
gosp. pralni stroj lavatrice (elettrica)
računski stroj calcolatrice
gosp. šivalni stroj macchina per cucire
stroj za asfaltiranje asfaltatrice

2. (skupina ljudi z določeno nalogo v javni upravi) apparato:
strankarski stroj apparato del partito
upravni stroj apparato amministrativo

3. avt. žarg., ekst. macchina; ordigno:
imeniten stroj una macchina eccellente

4. žarg. voj. (postroj) ordine:
pohodni, strelski stroj ordine di marcia, ordine sparso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. vreči iz stroja veliko sovražnikovih vojakov mettere fuori combattimento molti soldati nemici
teh. preobremenjevati stroj sovraccaricare un motore
agregatni stroj gruppo motore
batni stroj motore a pistoni
delovni stroj macchina operatrice
etiketirni stroj etichettatrice
fotokopirni stroj fotocopiatrice
pošta frankirni stroj affrancatrice
usnj. golilni stroj tosatrice
mont. izvažalni stroj nastro trasportatore
tisk. jedkalni stroj macchina per incidere cliché
tekst. kosmatilni stroj carda
metal. kovalni stroj fucinatrice
navt. krmilni stroj servomotore del timone
lupilni stroj scortecciatrice
molzni stroj mungitrice meccanica
tisk. ofsetni stroj macchina offset
parni stroj macchina a vapore
peklenski stroj ordigno
tekst. pletilni stroj macchina per maglieria
pogonski stroj macchina motrice
meh. polirni stroj lucidatrice
prevajalni stroj macchina traduttrice
usnj. raztegovalni stroj stiratoio
meh. rezkalni stroj fresatrice, fresa
tisk. rotacijski stroj rotativa
stavni stroj macchina compositrice
tekst. stroj za cefranje sfilacciatrice
stroj za čiščenje bombažnih odpadkov lupo
stroj za glaziranje riža brillatoio
stroj za kemično čiščenje lavasecco
stroj za konzerviranje inscatolatrice
stroj za polnjenje vrečk insacchettatrice
agr. stroj za poravnavanje sena ranghinatore
tekst. stroj za ratiniranje ratinatrice
tekst. stroj za robljenje orlatrice
stroj za sortiranje calibratrice
tekst. stroj za sušenje essicatrice, rameuse
teh. stroj za vrezovanje navojev filettatrice
stroj za žigosanje obliteratrice
metal. stroj za žlebljenje stozzatrice