Franja

Zadetki iskanja

  • bêsen (-sna -o) adj. furioso, furibondo; impetuoso, violento:
    upravičeno je bil besen era a ragione furibondo
    besno lajanje psa l'abbaiare furioso del cane
    besni udarci colpi violenti
    besen galop galoppo furioso, impetuoso
  • besneti glagol
    1. (jeziti se) ▸ dühöng, tombol, tajtékzik
    šef besni ▸ a főnök dühöng
    navijač besni ▸ a szurkoló tombol
    besneti od jeze ▸ dühöng a méregtől
    nemočno besneti ▸ tehetetlenül dühöng
    tiho besneti ▸ csendesen dühöng
    besneti in preklinjati ▸ dühöng és káromkodik
    besneti in noreti ▸ dühöng és őrjöng
    besneti in kričati ▸ dühöng és ordítozik
    Njen šef je besnel: "Je mar neumna?" ▸ Ez tényleg hülye? – dühöngött a főnöke.
    Trener je kot po običaju besnel: "Pričakujem takojšnjo reakcijo moštva." ▸ Az edző szokásához híven dühöngött: „– A csapattól elvárom az azonnali reagálást."

    2. (o pojavih) ▸ dühöng, tombol
    orkan besni ▸ tombol az orkán
    vihar besni ▸ tombol a vihar
    neurje besni ▸ tombol a zivatar
    požar besni ▸ tombol a tűz
    veter besni ▸ tombol a szél
    vojna besni ▸ tombol a háború
    bitka besni ▸ tombol a csata
    Pozimi besnijo tu snežni viharji. ▸ Télen itt hóviharok tombolnak.
    Pred leti, ko je besnelo hudo neurje, je odneslo del gospodarskega poslopja. ▸ Amikor néhány éve tomboló vihar csapott le, elvitte a gazdasági épület egy részét.
  • bétvica (-e) f

    1. dem. od betva briciolino; goccino;
    zapravil je vse premoženje do zadnje betvice ha dilapidato il patrimonio fino all'ultima briciola

    2. bot. stelo

    3. anat.
    lasna betvica fusto del capello
  • bezgavka samostalnik
    ponavadi v množini (del telesa) kontrastivno zanimivonyirokcsomó
    pazdušne bezgavke ▸ hónalji nyirokcsomók
    otečene bezgavke ▸ duzzadt nyirokcsomók, kontrastivno zanimivo nyirokcsomó duzzanat
    vratne bezgavke ▸ nyaki nyirokcsomók
    povečane bezgavke ▸ megnagyobbodott nyirokcsomók
    trebušne bezgavke ▸ hasi nyirokcsomók
    boleče bezgavke ▸ fájdalmas nyirokcsomók
    bezgavke na vratu ▸ nyirokcsomók a nyakon
    rak na bezgavkah ▸ nyirokcsomó daganat
    odstranitev bezgavk ▸ nyirokcsomók eltávolítása
    otekanje bezgavk ▸ nyirokcsomók duzzanata
    vnetje bezgavk ▸ nyirokcsomó gyulladás
    povečanje bezgavk ▸ nyirokcsomók megnagyobbodása
    odstraniti bezgavke ▸ nyirokcsomókat eltávolít
    bezgavke pod pazduho ▸ hónalji nyirokcsomók
    Pri otrocih in mladih odraslih bolnikih se pogosto opazijo povečane bezgavke po vsem telesu. ▸ A gyermekeknél és a fiatal felnőtt betegeknél gyakran megfigyelhetők megnagyobbodott nyirokcsomók az egész testen.
    Že čisto navaden prehlad povzroči pri otroku povečanje bezgavk v vratu. ▸ A gyerekeknél már egy egészen egyszerű megfázás is kiválthatja a nyaki nyirokcsomók megnagyobbodását.
    Na mestu okužbe pogosto pride do povečanja bezgavk, ki se pojavi od sedem do deset dni po nastanku razjede. ▸ A fertőzés helyén gyakran előfordul a nyirokcsomók megnagyobbodása, mely a fertőzés kialakulásától számított hét-tíz napon belül jelentkezik.
    Povezane iztočnice: varovalna bezgavka
  • bíblija (-e) f Bibbia; pren. ekst. bibbia:
    biblija obsega staro in novo zavezo la Bibbia comprende il Vecchio e il Nuovo Testamento
    Dalmatinova biblija la Bibbia del Dalmatin
    kar reče žena, je zanj biblija ciò che dice la moglie è per lui bibbia
  • bibliografija samostalnik
    (seznam del) ▸ bibliográfia
    osebna bibliografija ▸ válogatott bibliográfia
    znanstvena bibliografija ▸ tudományos bibliográfia
    strokovna bibliografija ▸ szakbibliográfia
    obsežna bibliografija ▸ terjedelmes bibliográfia
    izbrana bibliografija ▸ válogatott bibliográfia
    domoznanska bibliografija ▸ honismereti bibliográfia
    splošna bibliografija ▸ válogatott bibliográfia
    Povezane iztočnice: anotirana bibliografija, nacionalna bibliografija, prevodna bibliografija, retrospektivna bibliografija
  • bidermájerski

    bidermajerska doba época f del biedermeier (ali del romanticismo burgués)
    bidermajerski stil estilo m biedermeier, estilo (de) buen burgués
  • bìk (bíka) m

    1. toro:
    plemenski bik toro da monta
    pobesnel bik toro infuriato
    močan ko bik forte come un toro
    gledati kakor bik v nova vrata guardare con un'aria balorda, stranita
    pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik crepi l'avarizia!
    zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna

    2. astr. Toro:
    rojen v znamenju bika nato nel segno del Toro

    3. pejor. balordo, stupidone, bue

    4. zool.
    muškatni bik bue muschiato (Ovibos moschatus)
  • bikini samostalnik
    1. tudi v pridevniški rabi (kopalke) ▸ bikini
    dvodelni bikini ▸ kétrészes bikini
    seksi bikini ▸ szexi bikini
    pozirati v bikiniju ▸ bikiniben pózol
    bikini kopalke ▸ bikini fürdőruha
    dekleta v bikiniju ▸ bikinis lányok
    obleči bikini ▸ bikinit felvesz
    nositi bikini ▸ bikinit hord
    Njena postava je popolna in tudi bikini ji lepo pristaja. ▸ Tökéletes az alakja, és a bikini is jól áll neki.
    Sopomenke: bikinke

    2. tudi v pridevniški rabi (del telesa) ▸ bikini
    depilacija bikinija ▸ bikini depiláció
    predel bikinija ▸ bikini zóna
    bikini linija ▸ bikinivonal
    Predel bikinija je zelo občutljiv na bolečino, zato je puljenje dlak na tem predelu precej boleče. ▸ A bikini zóna nagyon érzékeny, ezért a szőrtelenítés fájdalmas ezen a területen.
  • bilánca balance m ; saldo m

    aktivna, letna bilanca balance activo, anual
    plačilna bilanca balance de pagos
    izdelava bilance formación f del balance
    napraviti bilanco hacer (el) óalance
  • bilánčen

    bilančni izpisek, izvleček extracto m del balance
    bilančna postavka partida f del balance
  • birìč (-íča) m

    1. nekdaj hist. ufficiale giudiziario, sbirro, sgherro:
    ekspr. gledati kot birič guardare bieco
    ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura nemmeno del diavolo

    2. pejor. sgherro
  • bístvo (-a) n

    1. essenza, sostanza; nocciolo, nodo; quintessenza; pren. pog. sugo:
    prodreti v bistvo problema penetrare nell'essenza del problema
    v bistvu in sostanza
    bistvo razgovora il sugo del discorso

    2. filoz. sostanza; quiddità

    3. knjiž. l'essere
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • bítje1 (-a) n battito, il battere; rintocco:
    bitje stolpne ure il rintocco dell'orologio sulla torre
    bitje srca il battito del cuore
  • bívši (-a -e) adj. ex:
    bivši predsednik vlade l'ex capo del governo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. žarg. bivši boksar materasso
    pejor. bivši duhovnik prete smesso
  • blágor (-gra)

    A) m bene; benessere:
    telesni in duhovni blagor il benessere fisico e spirituale
    javni blagor il bene comune
    narodov blagor il bene del popolo
    rel. osmero blagrov le otto beatitudini

    B) adv.
    blagor ti (tebi), blagor mu, njej, jim beato te, lui, beata lei, beati loro
  • bláto lodo m , fango m

    cestno blato barro m
    člaveško blato exeremento m
    izvleči, potegniti iz blata koga sacar a alg del atolladero
    obtičati v blatu atascarse (ali atollarse) en el barro
    očistiti od blata quitar el barro, desenlodar
    oškropiti z blatom salpicar de bazro (ali de lodo)
    vleči po blatu (fig) arrastrar por el fango, enfangar
    zabresti v blato enfangarse
  • bóben (-bna) m

    1. muz. tamburo; um. tamburo, rocchio;
    bobni (v glasbeni skupini) batteria
    tolči, udarjati po bobnu battere, suonare il tamburo
    veliki boben grancassa
    vojaški boben tamburo militare
    biti sit ko boben essere sazio, pieno da scoppiare
    pren. priti na boben fallire, andare all'asta
    pognati, spraviti na boben mandare in fallimento, sperperare

    2. (bobnu podoben del stroja) tamburo:
    voj. pištola na boben pistola a tamburo
    avt. zavorni boben tamburo del freno
    elektr. kabelski boben tamburo
    teh. mešalni boben tamburo (della betoniera)
  • bobnič samostalnik
    1. (del ušesa) ▸ dobhártya
    ušesni bobnič ▸ dobhártya
    bobnič poči ▸ beszakad a dobhártyája
    predreti bobnič ▸ felszúrja a dobhártyáját, felszúrja a fülét
    poškodovati bobnič ▸ megsérti a dobhártyáját
    Blizu njega je eksplodirala granata in mu poškodovala bobnič. ▸ A közelében felrobbant gránáttól megsérült a dobhártyája.

    2. (del revolverja) ▸ tölténytár
    Pri pregledu avtomobila so našli malokalibrski revolver s petimi naboji v bobniču. ▸ A kocsi átvizsgálása során kiskaliberű revolvert találtak, a tölténytárban öt tölténnyel.