Franja

Zadetki iskanja

  • sódba sentence, judg(e)ment; (porotnikov) verdict; condemnation; (razsodba) arbitrament, arbitration; (mnenje) judgment, opinion, estimation, thinking

    poslednja sódba religija Judgment Day, Doomsday, the Last Judgment
    božja sódba judgment of God, zgodovina ordeal
    napačna sódba error of judgment, wrong verdict
    oprostilna sódba porotnikov verdict of not guilty
    smrtna sódba death sentence, (listina) death warrant
    po moji sódbi in my opinion (ali judgment)
    sódba v korist tožnika verdict for the plaintiff
    izvršitev sódbe execution of a sentence
    pravnomočna sódba final judgment
    izvršiti sódbo to carry out (ali to execute) a sentence
    izreči sódbo to give (ali to pass, to deliver, to pronounce) sentence (nad on)
    razveljaviti sódbo to quash a sentence
    spodbijati sódbo to impugn a judgment
    spremeniti sódbo to commute a sentence
    sprejeti sódbo to submit to a sentence
    napraviti, ustvariti si sódbo to form an opinion (ali judgment)
    vzdržati se vsake sódbe o neki zadevi to abstain from giving any opinion on a matter
  • sôdba pravno jugement moški spol , arrêt moški spol , sentence ženski spol , décision ženski spol ; (porotnikov) verdict moški spol ; (mnenje) opinion ženski spol , avis moški spol

    po moji sodbi à mon jugement, à mon avis
    božja sodba jugement de Dieu, ordalie ženski spol
    črepinska sodba ostracisme moški spol
    oprostilna sodba jugement d'acquittement, sentence absolutoire
    poslednja sodba Jugement (dernier)
    vrednostna sodba jugement de valeur
    sodba v odsotnosti (obtoženca) jugement par contumace (ali par défaut)
    izreči sodbo prononcer (ali rendre) un jugement (ali un arrêt, un verdict), faire le prononcé d'un jugement
    izvršiti sodho exécuter un jugement
    potrditi sodbo confirmer un jugement
    razveljaviti sodbo annuler (ali casser, infirmer, invalider) un jugement
    spremeniti sodbo modifier (ali réformer) un jugement
    narediti si, ustvariti si sodbo o se faire une opinion sur
    sodbo izreči o čem émettre (ali prononcer, porter) un jugement sur quelque chose, se prononcer sur quelque chose
    zoper sodbo se pritožiti, vložiti priziv proti sodbi appeler (ali faire appel) d'un jugement
    v tej zadevi mu ne gre sodba il n'est pas compétent dans cette affaire
  • sôdba juicio m ; jur sentencia f , fallo m , (kazenska) condena f ; (porotnikov) veredicto m ; (mnenje) opinión f

    oprostilna sodba sentencia absolutoria
    izreči (potrditi, razveljaviti, izvršiti) sodbo pronunciar ali dictar (confirmar, anular ali casar, ejecutar) una sentencia
    vložiti priziv proti sodbi apelar contra una sentencia
    izraziti (svojo) sodbo o emitir un juicio sobre
    ustvariti, napraviti si sodbo o formarse (ali hacerse) una idea de
    po moji sodbi a mi juicio, en mi opinión, a mi parecer
  • sodi|ti1 [ó] (-m) pravo urteilen, Recht sprechen; figurativno zu Gericht sitzen über
    soditi si sam (narediti samomor) sich selbst richten
  • sodíti (-im) imperf.

    1. giudicare, processare:
    soditi po zakonu, pravično giudicare secondo la legge, secondo giustizia
    soditi komu, koga processare qcn.
    soditi zborno giudicare collegialmente
    množica je sama sodila morilcu la folla linciò l'assassino

    2. šport. arbitrare, dirigere in qualità di arbitro, esser arbitro:
    soditi nogometno tekmo dirigere una partita di calcio

    3. giudicare, valutare:
    čas edino pravično sodi il tempo giudica equanime
    soditi človeka po videzu giudicare uno dalle apparenze

    4. ritenere, dedurre:
    arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let gli archeologi ritengono che il reperto risalga a duemila anni fa

    5. rientrare, dover stare; stare bene; appartenere; esser di competenza:
    v opremo alpinista sodi tudi cepin fra gli attrezzi dell'alpinista rientra anche la piccozza
    živila sodijo v shrambo i viveri vanno messi nella dispensa
    ta človek ne sodi v našo družbo costui non sta bene nella nostra compagnia
    mož sodi v starejšo generacijo costui appartiene alla generazione anziana
    to ne sodi v mojo pristojnost ciò non è di mia competenza
    povedati komu, kar mu sodi dire a uno ciò che si merita
  • soglášati (-am) imperf.

    1. consentire, convenire

    2. concordare, essere d'accordo:
    soglašati s predlogom concordare sulla proposta

    3. accordarsi:
    torbica in čevlji soglašajo z obleko la borsetta e le scarpe si accordano con l'abito
  • sólza (-e) f lacrima; ekst. pianto:
    točiti solze versare lacrime
    brisati si solze asciugarsi le lacrime
    najti koga v solzah trovare qcn. in lacrime
    solze jeze, sreče lacrime di rabbia, di felicità
    ne biti vredno solz non essere degno di pianto
    obrisati, otreti komu solze consolare qcn.
    pretakati bridke, grenke solze piangere amaramente
    pretakati krokodilje solze piangere, versare lacrime di coccodrillo
    pren. to niso mačje solze non è roba, impresa da poco
    pren. dolina solz (svet) valle di lacrime
    studenec, čist kot solza sorgente limpidissima
    potok solz un fiume di lacrime
    astr. solze svetega Lovrenca lacrime di S. Lorenzo
  • sónce (-a) n

    1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
    Sonce in Luna il Sole e la Luna
    Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
    sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
    lepa kot sonce bella come il sole
    jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
    sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
    vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
    pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
    kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
    biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
    majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

    2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
    to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

    3. pren.
    sonce svobode il sole della libertà
    sonce sreče il sole della felicità
    sonce upanja il sole della speranza

    4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
    ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

    5. pog.
    višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
    ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
    v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
    pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
    zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
    končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
    ne bo več gledal sonca morrà
    tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
    rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
    pojdi mi s sonca togliti dal sole
    sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
    pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
    nič lažjega pod soncem niente di più facile
    nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
    astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
    geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole
  • sórta (-e) f

    1. specie (tudi ekst.):
    krompirjeve sorte, sorte grozdja specie di patata, di uva

    2. pren. specie, sorta, genere; pejor. risma:
    malomarnost najslabše sorte negligenza della peggior specie
    vse sorte tutte le specie, tutti i colori
    kadar je malo pijan, govori vse sorte quando è alticcio ne dice di tutti i colori
    PREGOVORI:
    iste sorte ptiči skup letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari
  • sovráštvo hatred (do, proti of, against, towards); enmity; pesniško, literatura hate

    vreden sovráštva hateful
    biti v sovráštvu z to be at daggers drawn with
    čutiti sovráštvo do koga to hate someone
    poln sovráštva filled with hatred
    gojiti sovráštvo do koga to bear malice towards someone, to entertain hatred for someone
    netiti sovráštvo do koga to be fuel to someone's hatred
    živé v (medsebojnem) sovráštvu they live on bad terms, they are at daggers drawn
    nakopati si sovráštvo to incur someone's hatred, to draw upon oneself someone's hatred
    iz sovráštva do because of (ali out of) (one's) hatred for (ali of)
  • sovrážen hostile, inimical; enemy; (nasproten) adverse, opposed (to)

    biti si sovrážen to be at daggers drawn, to be in bitter conflict
    sovrážna propaganda hostile propaganda
  • sovrážnik enemy; hater; fiend; foe, pesniško foeman

    glavni sovrážnik archenemy, archfiend
    najhujši sovrážnik deadliest enemy
    smrtni sovrážnik deadly enemy, sworn enemy
    sovrážnik ljudstva public enemy
    nevaren sovrážnik arhaično a foeman worthy of one's steel
    napraviti si koga za sovrážnika to make an enemy of someone
    biti sovrážnik komu to be someone's enemy
  • spádati (-am) imperf.

    1. andare insieme; combinarsi; rientrare; appartenere:
    ta vrata ne spadajo k omari questa porta non si combina con l'armadio
    v alpinistično opremo spada tudi cepin tra gli attrezzi dell'alpinista rientra anche la piccozza
    k posestvu spada tudi del gozda al podere appartiene anche parte del bosco

    2. andare; essere adeguato, convenire:
    knjige spadajo na polico i libri vanno sullo scaffale

    3. essere; essere tra, uno di; appartenere (a):
    kit spada k sesalcem la balena appartiene alla classe dei mammiferi, è un mammifero
  • spáka (-e) f

    1. viso stravolto, smorfia:
    kazati spake komu fare smorfie, boccacce, versacci a qcn.
    natakniti si spako na obraz mettersi la maschera

    2. pren. mostro

    3. pren. orrore; caricatura; mostruosità:
    staro hišo so porušili in sezidali tole spako demolita la vecchia casa, hanno costruito questo orrore
  • spati (spim) zaspati schlafen; rahlo: schlummern (brez prekinitve durchschlafen, naprej weiterschlafen), v nekurjeni sobi: kalt schlafen, stoje: im Stehen schlafen, z odprtimi očmi: mit offenen Augen schlafen
    dobro/slabo spati ein guter/schlechter Schläfer sein
    dolgo spati ein Langschläfer sein
    spati kot kamen/polh schlafen wie ein Stein/Klotz/Murmeltier/Toter
    pustiti spati koga (jemanden) schlafen lassen
    redno spati po kosilu Mittagsschlaf halten
    živalstvo, zoologija spati zimsko spanje Winterschlaf halten
    iti spat schlafengehen, sich schlafen legen, zu Bett gehen, sich zu Bett legen
    iti s kurami spat mit den Hühnern zu Bett gehen
    ko greš/grem spat beim Zubettgehen, beim Schlafengehen
    preden greš/grem spat vor dem Schlafengehen
    dati spat otroka: zu Bett bringen
    figurativno spati pod istim kovtrom unter einer Decke stecken
    spati s kom schlafen mit
    figurativno kakor si boš postlal, tako boš spal wie man sich bettet, so liegt man
  • spáti to sleep, to be asleep, to lie asleep; pogovorno to kip; to lie dormant

    spáti oblečen to sleep with one's clothes on
    spáti po obedu to have (ali to take) a nap, to have one's forty winks
    dobro (slabo) spáti to sleep well (badly, poorly)
    spáti doma (zunaj) to sleep in (out)
    spáti pod milim nebom, na prostem to sleep in the open air
    spáti polnih 12 (ali 24) ur to sleep the clock round
    spáti zimsko spanje to hibernate
    spáti spanje pravičnega to sleep the sleep of the just
    trdno spáti to be fast (ali sound) asleep, to sleep very soundly
    spáti nepretrgano do 7. ure zjutraj to sleep right through (ali without a break) until seven in the morning
    predolgo spáti (= »zaspati«) to oversleep
    spáti kot ubit, kot polh to sleep like a log (ali like a top, like a dormouse)
    iti spat to go to bed, to lie down to sleep, (otroški govor) to go to bye-byes; to retire
    to mi ne da spáti it keeps me awake at night
    nisem mogel spáti I hardly slept a wink
    hoditi zgodaj spat to retire early
    ne spáti (biti buden, figurativno) to be watchful (ali vigilant), to be on the alert
    bom toliko bolje spal zaradi tega I will sleep the sounder for it
    zadeva spi (figurativno) the matter (ali affair) has been pigeon-holed
    vso noč nisem spal I did not sleep a wink last night
    kakor si boš postlal, tako boš spal as you make your bed, so you must lie
  • spáti (spím)

    A) imperf.

    1. dormire:
    spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
    spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
    dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
    spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
    spati pri kom dormire, pernottare da qcn.

    2. (počivati) riposare:
    pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano

    3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
    spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
    rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra

    4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
    na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori

    5.
    spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    priden je, kadar spi è bravo quando dorme
    glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
    hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
    spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
    spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
    PREGOVORI:
    kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
    nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli

    B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
    spi se mi ho sonno
  • spénjati2 (-am)

    A) imperf. alzare, stendere, sollevare

    B) spénjati se (-am se) imperf. refl. levarsi, alzarsi; stendersi; ekst. arrampicarsi:
    bršljan se spenja po drevesu l'edera si arrampica sull'albero
  • spesni|ti [é] (-m) dichten; erdichten; (izmisliti si) frei erfinden
  • spét adv.

    1. di nuovo, nuovamente:
    spet si ti na vrsti è di nuovo la tua volta, tocca ancora a te

    2. a sua volta:
    podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako dalje porgeva il mattone al vicino, costui a sua volta al proprio e così via

    3. (izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega) ancora:
    kaj je spet, še ne bo miru! cos'altro c'è ancora! Un po' di silenzio!

    4. (izraža ponovitev dejanja) ri-, ra-, rin-, re-:
    spet poslušati riascoltare
    spet pasti ricadere
    spet predložiti riproporre
    spet poskusiti ritentare
    spet videti rivedere
    spet zamotati vrv raggrovigliare una corda
    spet pluti ob obali rinavigare lungo la costa
    spet zaposliti nekoga reimpiegare qcn.

    5. spet in spet (izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja) sempre di nuovo:
    govornika so spet in spet prekinjali l'oratore veniva interrotto sempre di nuovo

    6. in spet, pa spet (izraža intenzivnost) e ancora, e poi:
    tega ne bom storil, ne, pa spet ne questo non lo farò, no e poi no

    7. (za poudarjanje nasprotja) ma neanche, ma nemmeno; poi, invece:
    pridelek ni velik, pa spet ni slab il raccolto non è abbondante ma nemmeno scarso
    nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati alcuni ci stavano, altri invece non volevano rischiare
    eni pridelujejo hrano, spet drugi izdeljujejo orodje, spet tretji gradijo bivališča un gruppo si cura della produzione del cibo, un altro della fabbricazione di arnesi, un altro ancora della costruzione di abitazioni

    8. pren. (poudarja zanikano trditev ali neodločnost) poi:
    no, tako hudo pa spet ni le cose non vanno poi così male