Franja

skúhati cocer ; (jedi) cocinar, hacer la comida ; (vodo, mleko) hacer hervir

skuhati se cocer, (voda, mleko) hervir
oni so si to skuhali, oni naj to tudi pojedó (fig) ellos se lo guisan, y ellos se lo coman

skújati se (-am se) perf. refl.

1. immusonirsi; fare il muso, il broncio:
za vsako malenkost se skuja per ogni nonnulla fa il muso

2. pren. (premisliti se) ricredersi; cambiare idea; guastarsi:
vzdržal je nekaj dni, potem pa se je skujal resistette pochi giorni poi cambiò idea
vreme se je skujalo il tempo si è guastato

skúriti (-im) perf. bruciare; pog. pren. combinare (guai, pasticci):
zaradi hude zime smo precej (drv) skurili a causa dell'inverno rigido abbiamo bruciato parecchie legna
kaj si spet skuril? cos'hai combinato stavolta?

skúšnja examen moški spol , épreuve ženski spol ; expérience ženski spol ; (gledališka) répétition ženski spol

pismena skušnja examen écrit, épreuve écrite, écrit moški spol
ustna skušnja examen oral, oral moški spol
življenjska skušnja expérience de la vie (ali du monde)
napraviti, izdelati, prestati skušnjo passer (ali réussir à, être reçu à) un examen
pasti pri skušnji échouer (ali être refusé) à l'examen, familiarno rater l'examen
iz skušnje par expérience
iz moje skušnje d'après mon expérience
skušnja uči da l'expérience enseigne que
skušnjo si pridobiti acquérir de l'expérience, gagner en expérience

skváriti to spoil

skváriti komu tek (apetit) to spoil someone's appetite
skváriti veselje komu to spoil (ali to mar) someone's joy
skváriti si vid to ruin one's sight

skváriti (nravno) pervertir, depravar, corromper ; (kupčijo) arruinar el negocio ; (veselje) turbar ; (zrak) viciar

skvariti okus estragar el gusto
skvariti si želodec arruinar (ali estropear) el estómago, coger una indigestión

slàb (slába -o)

A) adj.

1. cattivo; brutto:
slab človek uomo cattivo
slab spomin cattiva memoria
slab zrak aria cattiva
slabo vreme tempo brutto, cattivo
slaba navada brutto vizio
slaba vest cattiva coscienza
slaba roba merce cattiva, scadente
slab posel un cattivo affare
slabo obnašanje cattive maniere
biti slabe volje essere di cattivo umore
pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

2. scarso, modesto, brutto:
slabe novice brutte notizie
slabo znamenje brutto segno
slaba vidljivost scarsa visibilità
slaba letina raccolto scarso
v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
bolnik je še slab il malato è ancora debole

4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
slaba luč luce debole, scarsa
pihal je slab veter soffiava un vento debole
kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
to ni slab predlog la proposta non è male
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
med. imeti slabo kri essere anemico
imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
igre slaba karta scartina
slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
med. slaba prebava dispepsia
slaba razvitost rachitismo
slaba roba paccottiglia
pren. slaba stran il debole
slaba vzgoja diseducazione
slab okus malgusto; cattivo gusto
slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
slab slikar imbrattatele
lov. slab strelec spadellatore
slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
muz. slabo igranje strimpellamento
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

B) slábi (-a -o) m, f, n
pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata

slabéti (-ím) imperf.

1. indebolirsi, deperire, svigorire:
slabeti zaradi bolezni deperire a causa della malattia

2. farsi debole, calmarsi:
veter slabi il vento si sta calmando

slabo [ó]

1. schlecht (slabo zapisan schlecht angeschrieben, igrati karte ein schlechter Kartenspieler sein, izkoriščati hrano ein schlechter Futterverwerter sein, pristajati - obleka einen schlechten Sitz haben, se goditi (jemandem) schlecht ergehen, se odrezati schlecht abschneiden, situiran schlecht gestellt, iti [schlechtgehen] schlecht gehen, schlecht ergehen, se odrezati schlecht wegkommen)

2. -schwach (ki se slabo prodaja verkaufsschwach, ki slabo bere leseschwach, ki slabo strelja [schußschwach] schussschwach); schwach- (razvit schwachentwickelt), -schlecht (osvetljen [schlechtbeleuchtet] schlecht beleuchtet); unter- (plačevati unterbezahlen, plačan unterbezahlt, osvetljen tehnika unterbelichtet)

3.
slabo mi je mir ist übel
slabo mi postaja mir wird übel

4.
slabo delati pfuschen, schludern
slabo deti komu (jemandem) schlecht bekommen
slabo govoriti o lästern über
slabo naleteti pri schlecht ankommen bei, (zameriti se) anecken
slabo opravljeno delo die Pfuscherei
slabo se končati ein schlimmes Ende nehmen
slabo se počutiti sich schlecht fühlen, nicht ganz auf dem Posten sein, sich mies fühlen, unwohl sein, on: ihm ist nicht wohl
slabo si zapomniti kaj kein Gedächtnis haben für
slabo slišati schwer hören, schwerhörig sein
slabo vzgojen ungeraten
slabo zvočno izoliran hellhörig

slabó adv.

1. male; poco:
slabo spati dormire male
slabo videti in slišati vedere e sentire male
slabo govoriti angleško masticare un po' di inglese
slabo končati finire malamente; male
slabo zaslužiti guadagnare poco
slabo poznati conoscere poco

2. (v povedni rabi izraža neprimernost, nezadovoljnost; v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljnost):
slabo je bilo, da se nisi z nikomer posvetoval hai fatto male a non consultarti con qcn.
z očetom je slabo il padre sta male
v avtobusu ji je vedno slabo in autobus si sente sempre male
slabo mu gre gli affari vanno male
pijača mi slabo dene il bere mi fa male
pren. slabo kaže le cose si mettono male
pren. slabo se mu piše le cose gli si mettono (proprio) male
pren. imeti koga slabo zapisanega avere una cattiva reputazione
ni slabo, nič se ne pritožujem non c'è male, non ho da lamentarmi
ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal non sarebbe male, se qualcuno mi desse una mano

slábšati (-am)

A) imperf. danneggiare, guastare; peggiorare; esacerbare

B) slábšati se (-am se) imperf. refl. guastarsi; peggiorare; aggravarsi; riacutizzarsi:
vreme se slabša il tempo si sta guastando
bolezen se mu slabša la malattia va peggiorando

slábše adv. peggio:
slabše ne bi moglo biti peggio di così si crepa, si muore; peggio di così non poteva, non può andare

sladíti rendre doux, adoucir ; (s sladkorjem) sucrer, mettre du sucre dans ; (farmacija) édulcorer, dulcifier ; (mošt) chaptaliser

sladiti življenje embellir la vie, rendre la vie plus douce
sladiti si življenje (familiarno) se la couler douce

slalomirati glagol
1. (vijugati) ▸ szlalomozik
Najin rikšar uspešno slalomira med stojnicami in besno trobi. ▸ A riksánk sikeresen szlalomozik a bódék között, dühösen dudálgatva.
Steza je vedno zaparkirana, med drogovi ulične razsvetljave je treba slalomirati. ▸ A kerékpárútra mindig ráparkolnak, a lámpaoszlopok között kell szlalomozni.

2. (usklajevati) ▸ szlalomozik, približek prevedka ▸ egyensúlyt megőriz
Občudujem vse uspešne in inteligentne direktorice, ki uspešno slalomirajo med službo in družino. ▸ Csodálok minden sikeres és intelligens igazgatónőt, akiknek sikerül a munkahely és a család között szlalomozni.
Kako naj ljudje slalomiramo med lastnim okusom in modnimi zapovedmi? ▸ Miként őrizzük meg az egyensúlyt a saját ízlésünk és a divattrendek között?

3. v športu (voziti slalom) ▸ szlalomozik [műlesiklás]
Na pokalu Vitranc je v karieri slalomiral devetkrat, točke si je prismučal enkrat (v prejšnji zimi). ▸ A Vitranc-kupán pályafutása során kilenc alkalommal szlalomozott, pontokat egyszer (tavaly télen) sikerült szereznie.

sléd (-í) f

1. traccia, orma, impronta:
iti po sledi seguire la traccia

2. ekst. traccia

3. pren. (zelo majhna količina) traccia, segno, velo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za ubežnikom se je izgubila vsaka sled del fuggitivo si è perduta ogni traccia
priti čemu na sled scoprire, smascherare qcs.
biti komu na sledi essere sulle tracce di qcn.

sledíti suivre quelqu'un; chercher la trace de, flairer, quêter ; (na prestolu, na delovnem mestu) succéder à, prendre la succession de, remplacer quelqu'un

slediti si se suivre, se succéder
slediti iz résulter de, découler de, être la conséquence de
iz tega sledi, da il s'ensuit que, il en résulte que
kot sledi comme suit
nadaljevanje sledi à suivre, la suite au prochain numéro
slediti zgledu koga suivre l'exemple de quelqu'un
slediti komu tik za petami être sur les talons de quelqu'un, talonner quelqu'un, ne pas lâcher quelqu'un d'une semelle

slíčen alike, like; resembling; similar; analogous, parallel

in slíčno, in slíčni and the like, and suchlike
na slíčen način in like manner, similarly
biti slíčen to be similar, to bear a resemblance to
to je čisto njemu slíčno that's just like him
slíčna sta si kot jajce jajcu they are as like as two peas
slíčno se s slíčnim druži (figurativno) birds of a feather flock together

slíka picture; (oljnata) painting, oil painting; watercolour; portrait; canvas, canvass; (v knjigah) illustration; image; (oltarna) altarpiece; (majhna) miniature; fotografija photograph, snapshot, pogovorno photo, snap; (risba) drawing, design; (na kovancih) effigy

doprsna slíka (portret) half-length
krvna slíka medicina blood count
originalna slíka original picture (oziroma painting)
kopija slíke copy
lepa kot slíka as pretty as a picture
stenska slíka mural painting
živa slíka tableau (vivant)
nejasna televizijska slíka blurred image
galerija slík picture gallery
ona je lepa kot slíka she is a perfect picture
najprej si moram ustvariti jasnejšo slíko o tem I must first get a clearer idea of it, pogovorno you must first put me in the picture
sežgali so njegovo slíko (figurativno) he was burnt in effigy

slíka (-e) f

1. um. quadro, dipinto:
oljnata slika quadro a olio, olio
tempera slika quadro a tempera, tempera
abstraktna slika quadro astratto
stenska slika quadro murale

2. (slika v knjigi, časopisu) illustrazione, figura

3. fot. fotografia, foto:
skupinska slika foto di gruppo
album slik album (di fotografie)

4. ekst. immagine, quadro:
priklicati si v spomin slike iz otroštva evocare le immagini dell'infanzia
slika položaja, stanja il quadro della situazione

5. gled. scena

6. med. quadro:
bolezenska slika quadro clinico
krvna slika quadro ematologico, analisi del sangue
rentgenska slika radiografia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ta je pa slika! che macchietta!
pren. hči je prava slika svoje matere la figlia è l'immagine vivente della madre
imeti jasno sliko o čem conoscere bene qcs., avere un'idea chiara di qcs.
tisk. dvokolonska slika fotografia su due colonne
mešalec slike miscelatore video
fiz. navidezna, prava slika immagine virtuale, reale
film. negibna slika immagine immobile
fot. ostra slika fotografia netta
mat. slika funkcije diagramma della funzione
senčna slika silhouette
rel. votivna slika immagine votiva
meteor. vremenska slika situazione meteorologica

slikopleskarski mojster stalna zveza
(poklicna kvalifikacija) ▸ szobafestő mester, szobafestő, mázoló
Leta 2004 je opravil mojstrski izpit in si pridobil naziv slikopleskarski mojster. ▸ 2004-ben letette a mestervizsgát és megkapta a szobafestő mester képesítést.