sódba sentence, judg(e)ment; (porotnikov) verdict; condemnation; (razsodba) arbitrament, arbitration; (mnenje) judgment, opinion, estimation, thinking
poslednja sódba religija Judgment Day, Doomsday, the Last Judgment
božja sódba judgment of God, zgodovina ordeal
napačna sódba error of judgment, wrong verdict
oprostilna sódba porotnikov verdict of not guilty
smrtna sódba death sentence, (listina) death warrant
po moji sódbi in my opinion (ali judgment)
sódba v korist tožnika verdict for the plaintiff
izvršitev sódbe execution of a sentence
pravnomočna sódba final judgment
izvršiti sódbo to carry out (ali to execute) a sentence
izreči sódbo to give (ali to pass, to deliver, to pronounce) sentence (nad on)
razveljaviti sódbo to quash a sentence
spodbijati sódbo to impugn a judgment
spremeniti sódbo to commute a sentence
sprejeti sódbo to submit to a sentence
napraviti, ustvariti si sódbo to form an opinion (ali judgment)
vzdržati se vsake sódbe o neki zadevi to abstain from giving any opinion on a matter
Zadetki iskanja
- sôdba pravno jugement moški spol , arrêt moški spol , sentence ženski spol , décision ženski spol ; (porotnikov) verdict moški spol ; (mnenje) opinion ženski spol , avis moški spol
po moji sodbi à mon jugement, à mon avis
božja sodba jugement de Dieu, ordalie ženski spol
črepinska sodba ostracisme moški spol
oprostilna sodba jugement d'acquittement, sentence absolutoire
poslednja sodba Jugement (dernier)
vrednostna sodba jugement de valeur
sodba v odsotnosti (obtoženca) jugement par contumace (ali par défaut)
izreči sodbo prononcer (ali rendre) un jugement (ali un arrêt, un verdict), faire le prononcé d'un jugement
izvršiti sodho exécuter un jugement
potrditi sodbo confirmer un jugement
razveljaviti sodbo annuler (ali casser, infirmer, invalider) un jugement
spremeniti sodbo modifier (ali réformer) un jugement
narediti si, ustvariti si sodbo o se faire une opinion sur
sodbo izreči o čem émettre (ali prononcer, porter) un jugement sur quelque chose, se prononcer sur quelque chose
zoper sodbo se pritožiti, vložiti priziv proti sodbi appeler (ali faire appel) d'un jugement
v tej zadevi mu ne gre sodba il n'est pas compétent dans cette affaire - sôdba juicio m ; jur sentencia f , fallo m , (kazenska) condena f ; (porotnikov) veredicto m ; (mnenje) opinión f
oprostilna sodba sentencia absolutoria
izreči (potrditi, razveljaviti, izvršiti) sodbo pronunciar ali dictar (confirmar, anular ali casar, ejecutar) una sentencia
vložiti priziv proti sodbi apelar contra una sentencia
izraziti (svojo) sodbo o emitir un juicio sobre
ustvariti, napraviti si sodbo o formarse (ali hacerse) una idea de
po moji sodbi a mi juicio, en mi opinión, a mi parecer - sodi|ti1 [ó] (-m) pravo urteilen, Recht sprechen; figurativno zu Gericht sitzen über
soditi si sam (narediti samomor) sich selbst richten - sodíti (-im) imperf.
1. giudicare, processare:
soditi po zakonu, pravično giudicare secondo la legge, secondo giustizia
soditi komu, koga processare qcn.
soditi zborno giudicare collegialmente
množica je sama sodila morilcu la folla linciò l'assassino
2. šport. arbitrare, dirigere in qualità di arbitro, esser arbitro:
soditi nogometno tekmo dirigere una partita di calcio
3. giudicare, valutare:
čas edino pravično sodi il tempo giudica equanime
soditi človeka po videzu giudicare uno dalle apparenze
4. ritenere, dedurre:
arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let gli archeologi ritengono che il reperto risalga a duemila anni fa
5. rientrare, dover stare; stare bene; appartenere; esser di competenza:
v opremo alpinista sodi tudi cepin fra gli attrezzi dell'alpinista rientra anche la piccozza
živila sodijo v shrambo i viveri vanno messi nella dispensa
ta človek ne sodi v našo družbo costui non sta bene nella nostra compagnia
mož sodi v starejšo generacijo costui appartiene alla generazione anziana
to ne sodi v mojo pristojnost ciò non è di mia competenza
povedati komu, kar mu sodi dire a uno ciò che si merita - soglášati (-am) imperf.
1. consentire, convenire
2. concordare, essere d'accordo:
soglašati s predlogom concordare sulla proposta
3. accordarsi:
torbica in čevlji soglašajo z obleko la borsetta e le scarpe si accordano con l'abito - sólza (-e) f lacrima; ekst. pianto:
točiti solze versare lacrime
brisati si solze asciugarsi le lacrime
najti koga v solzah trovare qcn. in lacrime
solze jeze, sreče lacrime di rabbia, di felicità
ne biti vredno solz non essere degno di pianto
obrisati, otreti komu solze consolare qcn.
pretakati bridke, grenke solze piangere amaramente
pretakati krokodilje solze piangere, versare lacrime di coccodrillo
pren. to niso mačje solze non è roba, impresa da poco
pren. dolina solz (svet) valle di lacrime
studenec, čist kot solza sorgente limpidissima
potok solz un fiume di lacrime
astr. solze svetega Lovrenca lacrime di S. Lorenzo - sónce (-a) n
1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
Sonce in Luna il Sole e la Luna
Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
lepa kot sonce bella come il sole
jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale
2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice
3. pren.
sonce svobode il sole della libertà
sonce sreče il sole della felicità
sonce upanja il sole della speranza
4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole
5. pog.
višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
ne bo več gledal sonca morrà
tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
pojdi mi s sonca togliti dal sole
sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
nič lažjega pod soncem niente di più facile
nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole - sórta (-e) f
1. specie (tudi ekst.):
krompirjeve sorte, sorte grozdja specie di patata, di uva
2. pren. specie, sorta, genere; pejor. risma:
malomarnost najslabše sorte negligenza della peggior specie
vse sorte tutte le specie, tutti i colori
kadar je malo pijan, govori vse sorte quando è alticcio ne dice di tutti i colori
PREGOVORI:
iste sorte ptiči skup letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari - sovráštvo hatred (do, proti of, against, towards); enmity; pesniško, literatura hate
vreden sovráštva hateful
biti v sovráštvu z to be at daggers drawn with
čutiti sovráštvo do koga to hate someone
poln sovráštva filled with hatred
gojiti sovráštvo do koga to bear malice towards someone, to entertain hatred for someone
netiti sovráštvo do koga to be fuel to someone's hatred
živé v (medsebojnem) sovráštvu they live on bad terms, they are at daggers drawn
nakopati si sovráštvo to incur someone's hatred, to draw upon oneself someone's hatred
iz sovráštva do because of (ali out of) (one's) hatred for (ali of) - sovrážen hostile, inimical; enemy; (nasproten) adverse, opposed (to)
biti si sovrážen to be at daggers drawn, to be in bitter conflict
sovrážna propaganda hostile propaganda - sovrážnik enemy; hater; fiend; foe, pesniško foeman
glavni sovrážnik archenemy, archfiend
najhujši sovrážnik deadliest enemy
smrtni sovrážnik deadly enemy, sworn enemy
sovrážnik ljudstva public enemy
nevaren sovrážnik arhaično a foeman worthy of one's steel
napraviti si koga za sovrážnika to make an enemy of someone
biti sovrážnik komu to be someone's enemy - spádati (-am) imperf.
1. andare insieme; combinarsi; rientrare; appartenere:
ta vrata ne spadajo k omari questa porta non si combina con l'armadio
v alpinistično opremo spada tudi cepin tra gli attrezzi dell'alpinista rientra anche la piccozza
k posestvu spada tudi del gozda al podere appartiene anche parte del bosco
2. andare; essere adeguato, convenire:
knjige spadajo na polico i libri vanno sullo scaffale
3. essere; essere tra, uno di; appartenere (a):
kit spada k sesalcem la balena appartiene alla classe dei mammiferi, è un mammifero - spáka (-e) f
1. viso stravolto, smorfia:
kazati spake komu fare smorfie, boccacce, versacci a qcn.
natakniti si spako na obraz mettersi la maschera
2. pren. mostro
3. pren. orrore; caricatura; mostruosità:
staro hišo so porušili in sezidali tole spako demolita la vecchia casa, hanno costruito questo orrore - spati (spim) zaspati schlafen; rahlo: schlummern (brez prekinitve durchschlafen, naprej weiterschlafen), v nekurjeni sobi: kalt schlafen, stoje: im Stehen schlafen, z odprtimi očmi: mit offenen Augen schlafen
dobro/slabo spati ein guter/schlechter Schläfer sein
dolgo spati ein Langschläfer sein
spati kot kamen/polh schlafen wie ein Stein/Klotz/Murmeltier/Toter
pustiti spati koga (jemanden) schlafen lassen
redno spati po kosilu Mittagsschlaf halten
živalstvo, zoologija spati zimsko spanje Winterschlaf halten
iti spat schlafengehen, sich schlafen legen, zu Bett gehen, sich zu Bett legen
iti s kurami spat mit den Hühnern zu Bett gehen
ko greš/grem spat beim Zubettgehen, beim Schlafengehen
preden greš/grem spat vor dem Schlafengehen
dati spat otroka: zu Bett bringen
figurativno spati pod istim kovtrom unter einer Decke stecken
spati s kom schlafen mit
figurativno kakor si boš postlal, tako boš spal wie man sich bettet, so liegt man - spáti to sleep, to be asleep, to lie asleep; pogovorno to kip; to lie dormant
spáti oblečen to sleep with one's clothes on
spáti po obedu to have (ali to take) a nap, to have one's forty winks
dobro (slabo) spáti to sleep well (badly, poorly)
spáti doma (zunaj) to sleep in (out)
spáti pod milim nebom, na prostem to sleep in the open air
spáti polnih 12 (ali 24) ur to sleep the clock round
spáti zimsko spanje to hibernate
spáti spanje pravičnega to sleep the sleep of the just
trdno spáti to be fast (ali sound) asleep, to sleep very soundly
spáti nepretrgano do 7. ure zjutraj to sleep right through (ali without a break) until seven in the morning
predolgo spáti (= »zaspati«) to oversleep
spáti kot ubit, kot polh to sleep like a log (ali like a top, like a dormouse)
iti spat to go to bed, to lie down to sleep, (otroški govor) to go to bye-byes; to retire
to mi ne da spáti it keeps me awake at night
nisem mogel spáti I hardly slept a wink
hoditi zgodaj spat to retire early
ne spáti (biti buden, figurativno) to be watchful (ali vigilant), to be on the alert
bom toliko bolje spal zaradi tega I will sleep the sounder for it
zadeva spi (figurativno) the matter (ali affair) has been pigeon-holed
vso noč nisem spal I did not sleep a wink last night
kakor si boš postlal, tako boš spal as you make your bed, so you must lie - spáti (spím)
A) imperf.
1. dormire:
spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
spati pri kom dormire, pernottare da qcn.
2. (počivati) riposare:
pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano
3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra
4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori
5.
spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priden je, kadar spi è bravo quando dorme
glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
PREGOVORI:
kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli
B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
spi se mi ho sonno - spénjati2 (-am)
A) imperf. alzare, stendere, sollevare
B) spénjati se (-am se) imperf. refl. levarsi, alzarsi; stendersi; ekst. arrampicarsi:
bršljan se spenja po drevesu l'edera si arrampica sull'albero - spesni|ti [é] (-m) dichten; erdichten; (izmisliti si) frei erfinden
- spét adv.
1. di nuovo, nuovamente:
spet si ti na vrsti è di nuovo la tua volta, tocca ancora a te
2. a sua volta:
podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako dalje porgeva il mattone al vicino, costui a sua volta al proprio e così via
3. (izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega) ancora:
kaj je spet, še ne bo miru! cos'altro c'è ancora! Un po' di silenzio!
4. (izraža ponovitev dejanja) ri-, ra-, rin-, re-:
spet poslušati riascoltare
spet pasti ricadere
spet predložiti riproporre
spet poskusiti ritentare
spet videti rivedere
spet zamotati vrv raggrovigliare una corda
spet pluti ob obali rinavigare lungo la costa
spet zaposliti nekoga reimpiegare qcn.
5. spet in spet (izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja) sempre di nuovo:
govornika so spet in spet prekinjali l'oratore veniva interrotto sempre di nuovo
6. in spet, pa spet (izraža intenzivnost) e ancora, e poi:
tega ne bom storil, ne, pa spet ne questo non lo farò, no e poi no
7. (za poudarjanje nasprotja) ma neanche, ma nemmeno; poi, invece:
pridelek ni velik, pa spet ni slab il raccolto non è abbondante ma nemmeno scarso
nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati alcuni ci stavano, altri invece non volevano rischiare
eni pridelujejo hrano, spet drugi izdeljujejo orodje, spet tretji gradijo bivališča un gruppo si cura della produzione del cibo, un altro della fabbricazione di arnesi, un altro ancora della costruzione di abitazioni
8. pren. (poudarja zanikano trditev ali neodločnost) poi:
no, tako hudo pa spet ni le cose non vanno poi così male