Franja

avviare

A) v. tr. (pres. avvio)

1. usmeriti, uvajati, napotiti:
avviare un figlio all'avvocatura usmeriti sina v odvetniški poklic

2. začeti, pognati, sprožiti:
avviare un motore pognati motor
avviare un discorso začeti pogovor
avviare uno studio legale odpreti odvetniško pisarno

B) ➞ avviarsi v. rifl. (pres. mi avvio) napotiti se, kreniti; pren. biti na tem, da:
avviarsi all'uscita kreniti proti izhodu
si avvia a diventare un bravo pianista na dobri poti je, da postane dober pianist

avvicinare

A) v. tr. (pres. avvicino)

1. približati, primakniti, pristaviti:
avvicinare la sedia al tavolo primakniti stol k mizi
avvicinare la tazza alle labbra pristaviti skodelico k ustom

2. ogovoriti koga, skleniti poznanstvo:
avvicinare una persona ogovoriti neko osebo, skleniti poznanstvo z nekom

B) ➞ avvicinarsi v. rifl. (pres. mi avvicino) približati se (tudi pren.):
la primavera s'avvicina bliža se pomlad
per carattere si avvicina al padre po značaju je podoben očetu

avvisaglia f

1. prvi znak, simptom:
le prime avvisaglie del male si manifestarono all'improvviso prvi znaki bolezni so se pojavili nenadoma

2. voj. kratek spopad

avvisare v. tr. (pres. avviso)

1. obvestiti:
avvisare un amico del proprio arrivo obvestiti prijatelja o svojem prihodu

2. opozoriti, opozarjati; opomniti, opominjati
PREGOVORI: uomo avvisato, mezzo salvato preg. če si opozorjen, si že napol rešen

azione f

1. dejanje, delo, akcija:
uomo d'azione človek dejanj
passare all'azione diretta preiti h konkretnim dejanjem
Azione Cattolica Katoliška akcija
commettere un'azione cattiva storiti, zagrešiti kaj grdega, grdo dejanje
fare una buona azione napraviti dobro delo
avere il coraggio delle proprie azioni upati si odgovarjati za svoja dejanja

2. gibanje, pogon:
mettere in azione un dispositivo di sicurezza pognati, sprožiti, vključiti varnostno napravo

3. delovanje, učinek:
l'azione dell'aria sui metalli delovanje zraka na kovine
un tranquillante ad azione immediata pomirjevalo s takojšnjim učinkom

4. lit. dejanje, zgodba:
in quel film l'azione è ridotta al minimo v tistem filmu je zgodba skrčena na najmanjšo mero
l'unità d'azione secondo Aristotele enotnost dejanja po Aristotelu

5. voj. boj, borba, bitka, akcija, manever:
fu un'azione audace dei partigiani to je bila drzna akcija partizanov
fare un'azione di ripiegamento umakniti se

6. šport napad, akcija:
l'azione travolgente del centrattacco nezadržna akcija srednjega napadalca

7. pravo tožba, postopek:
intentare un'azione legale contro qcn. sprožiti pravni postopek proti komu, tožiti koga

8. ekon. delnica, akcija:
azione al portatore delnica na prinašalca
azione quotata in borsa delnica, ki kotira na borzi
azione privilegiata prednostna delnica
società per azioni delniška družba

azzuffarsi v. rifl. (pres. azzuffo) tepsti se, rvati se:
i bambini si azzuffano per un nonnulla otroci se stepejo za prazen nič

b [bé] (beja) m (lettera) bi:
mali, veliki b bi minuscola, maiuscola
(kot nadomestilo za ime osebe) B:
A je dal B polovico zneska A ha dato a B metà della somma
če si rekel a, reci tudi b e di' tutto!; šalj. e sputa tutto il tuo veleno!
točka b (npr. zapisnika) il secondo punto
gost. hotel B kategorije hotel di II categoria
muz. B-dur, b-mol Si bemolle maggiore, Si bemolle minore

bába (-e) f

1. pejor. vecchia; donnaccia

2. pog. moglie, mogliera; femmina

3. ekspr. un bel pezzo di donna

4. ekspr. (strahopeten, klepetav moški) fifone, donnicciola; pettegolo

5. (podstava, opora) zoccolo

6. etn. ultimo covone (nella trebbiatura)

7. etn.
pehtra baba befana
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non può entrare, manda una vecchia

babines [babin] féminin, pluriel viseče ustnice (pri opici, kameli); familier ustnice

s'en donner par les babines (familier) jesti z velikim tekom, za dva
s'en lécher les babines (familier) prste si oblizovati (ob tem)

baby¹ [béibi] samostalnik
otročiček, dojenček; otročnik, otročji človek

ameriško baby carriage (ali cart, coach) otroški voziček
baby in arms otročiček, ki še ni shodil
baby cot otroška posteljica
baby elephant slonov mladič
to hold (ali carry) the baby prevzeti nezaželeno odgovornost
baby piano pianino
baby pin bucika
to plead the baby act izogibati se odgovornosti, izgovarjati se na neizkušenost
to throw out the baby with the bath prevneto si prizadevati

bacon [béikən] samostalnik
slanina

pogovorno to baste s.o's bacon našeškati koga
to bring home the bacon priboriti si zmago
a rasher of bacon tenka rezina slanine
to save one's bacon odnesti zdravo kožo

baffo m

1. (zlasti v pl.) brk:
un bel paio di baffi lepi brki
ridere sotto i baffi smejati se v brk, v pest
torta da leccarsi i baffi torta, da si prste oblizneš
mi fa un baffo pog. me ne briga

2. pren.
coi baffi pog. imeniten, odličen, prima (oseba, stvar)
è un maestro coi baffi to je učitelj pa pol, ta učitelj je kaveljc

3. (zlasti v pl.) brki (pri živalih):
i baffi del gatto mačji brki

4. pren. ekst. packa, madež:
fare baffi con l'inchiostro delati packe s črnilom

bag¹ [bæg] samostalnik
vreča, torba, kovček; vrečka; lovska torba; lovska trofeja; balon; vime
množina, pogovorno hlače
figurativno odpust

bag and baggage z vsem, kar ima
a bag of bones kost in koža
to let the cat out of the bag izdati skrivnost
to empty the bag povedati vso resnico
to bear (ali carry) the bag razpolagati z denarjem, obvladati položaj
to give the bag odpustiti iz službe
to have s.th. in the bag imeti kaj v dosegu
pogovorno it is in the bag je skoraj gotovo
the whole bag of tricks vsi do zadnjega
to make a good bag imeti lovsko srečo; prisvojiti si kaj

baguette [bagɛt] féminin šiba, tanka palica; musique taktirka; (= baguette de pain) dolga in tanka štruca kruha; pluriel, figuré dolgi sršati, ščetinasti lasje

baguette de chef d'orchestre taktirka
baguette magique, de fée čarodejna palica
baguette de sorcier bajalica, čarodejna palica
baguette à épousseter iztepalnik
comme d'un coup de baguette (magique) naenkrat, kot da bi udaril s čarobno paličico
marcher à la baguette (figuré) dobro, v redu funkcionirati pod strogim režimom
faire marcher, mener quelqu'un à la baguette (figuré) koga na vrvici imeti
passer par les baguettes iti skozi šibe, biti šiban (kazen)
se tailler une baguette urezati si šibo

bah inter. hm (za izražanje pomisleka, dvoma ipd.):
bah! non so proprio cosa pensare hm, ne vem, kaj naj si mislim

bâiller [bɑje] verbe intransitif zehati, zevati; slabo se zapirati (vrata); gube delati (blago)

bâiller à se décrocher la mâchoire zehati, da si skoraj čeljust izpahnemo
bâiller de sommeil, de faim zehati od spanca, od gladu
bâiller aux corneilles zijala prodajati
faire bâiller dolgočasiti, uspavati

balancer [-lɑ̃se] verbe transitif gugati, guncati, zibati, (z)majati (z glavo); mahati (z repom); bingljati (z nogami); uravnovesiti, izravnati, držati v ravnovesju; commerce obračunati, iz-, poravnati; (pre)tehtati, primerjati; populaire zagnati (proč); familier odpustiti, znebiti se uslužbenca; verbe intransitif kolebati, omahovati, oklevati, viseti, biti (še) neodločen

se balancer zibati se, gugati se, guncati se; figuré izravnati se, biti si v ravnovesju; nič si ne storiti (quelque chose iz česa), požvižgati se (quelque chose na kaj)
balancer une facture poravnati račun
balancer le pour et le contre pretehtati, kaj govori za in kaj govori proti
il veut balancer son employé hoče se znebiti svojega uslužbenca
(familier) balancez ça par la fenêtre! vrzite to skoz okno!
balancer tous ses vieux meubles znebiti se, (hitro) prodati svoje staro pohištvo
mon cœur balance moje srce okleva
sans balancer brez oklevanja
qu'est-ce qu'il m'a balancé! kakšne hude očitke mi je vrgel v obraz!
se balancer par un solde de ... izkazovati saldo od ...
les enfants se balancent otroci se guncajo
il s'est fait balancer du lycée pour sa mauvaise conduite vrgli so ga iz gimnazije zaradi slabega vedenja
(populaire) s'en balancer požvižgati se na (to), norčevati se iz (tega)

balbūtiō -īre (balbus)

1. intr. jecljati, bebljati: Cels., Ap., Cod. I., balbutire est cum quadam linguae haesitatione (z … zapletanjem jezika) trepidare Non.; o pticah čvrkljati (ne peti): Plin.; pren. ne upati si odločno govoriti, nejasno govoriti: desinant balbutire, aperte et clara voce audeant dicere Ci., Epicurus balbutiens de naturā deorum Ci.

2. trans. (z notranjim obj.): Stoicus perpauca balbutiens Ci. ki le redko nejasno govori, illum balbutit scaurum H. ga bebljaje imenuje „švedračka“.

balinanje samostalnik
1. (športna igra) ▸ bocsa, bocsázás, raffaPovezane iztočnice: dvoransko balinanje, balinanje na travi, igrišče za balinanje, športno balinanje

2. izraža negativen odnos (neskrbno odločanje ali ravnanje) ▸ elherdálás, packázásIntervencija kljub balinanju z milijardami ni bila preveč uspešna. ▸ Az elherdált milliárdok ellenére az intervenció nem volt túl sikeres.
Pravimo, da si pač ne smemo kar vsevprek dovoliti balinanja s seboj. ▸ Azt persze szerintünk nem hagyhatjuk, hogy folyton packázzanak velünk.

ball¹ [bɔ:l] samostalnik
žoga, klobčič, kepa
anatomija plesno, blazina
anatomija peščaj; gruda

šport a good ball dober udarec
to catch the ball at (ali on) the bound spoznati priložnost, izrabiti položaj
ball of contention vzrok prepira
ball of the eye zrklo
ball of the knee anatomija pogačica
ball of the foot plesno, blazina
to have the ball at one's feet obvladati položaj
to keep the ball rolling (ali up) ohraniti stvar ali pogovor v teku
to make balls of s.th. narediti zmedo iz česa
to toss about the ball posplošiti pogovor
to take the ball before the bound prenagliti se
to play at the ball žogati se
on the ball spreten, uren
ameriško to have a lot on the ball biti zelo sposoben
vojska to load with ball ostro nabiti
ball and socket joint kroglasti zgib
šport ball out stranski avt
uncle three balls lastnik zastavljalnice
three (golden) balls znak zastavijalnice
to strike the ball under the line imeti smolo
to take up the ball lotiti se česa
the ball is with you vi ste (ti si) na vrsti (pri igri)