Franja

débuter [debüte] verbe intransitif začeti se; théâtre prvikrat nastopiti (na odru), debitirati; napraviti prve korake v svoji karieri; verbe transitif začeti

débuter la séance par un discours začeti sejo z govorom
dans quel film a-t-elle débuté? v katerem filmu je nastopila prvikrat?
on débute à mille francs par mois dans ce métier v tem poklicu je začetna plača 1000 frankov na mesec

décade [dekad] féminin dekada; deset let, desetletje, decenij; deset knjig (kakega dela); histoire doba desetih dni v republikanskem koledarju

décadi [dekadi] masculin, histoire deseti dan v dekadi (republikanskega koledarja)

décalcification [-kalsifikasjɔ̃] féminin zmanjšanje količine kalcija v tkivu, v kakem organu itd

décaver [dekave] verbe transitif vse odvzeti v igri (quelqu'un komu); figuré, familier ruinirati, spraviti na beraško palico

se décaver vse izgubiti pri igri

dēcertātor -ōris, m (dēcertāre) bojevnik v boju na življenje in smrt: Cass.

dēcĭdō² -ere -cĭdī (—) (dē in cadere)

1. pasti (padati) s česa, pasti na tla, odpasti (odpadati): vide, ne, dum ad cacumen pervenire contendis, decidas Cu., Camillus subito lapsu decidit Val. Max., d. iuxta cubiculum eius Suet., columba decidit exanimis V., decidente equo Front.; (o stvareh): ut imber decidat Lucr., si decidit imber H., crustae decidunt Cels., pedes decidunt Cels. odpa-dejo, otrpnejo, lumen decidit Suet., si paulum progressis decidit toga Q.; (o laseh, perju, zobeh) izpasti (izpadati): cum … deciderint comae H., plumae, pavoni quae deciderant Ph., omnis fructus (= lana) iam illis (ovibus) decidit Pl., dens decidit, dentes postremi decidunt, equo dentes decidunt Plin.; (o rekah, vodovju) teči, iztekati se: Euphrates vaste decidit, amnis per uberrima arva decidens Mel., decidentium aquarum sonus Front.; (o zgradbah, gorah) podreti (podirati) se, (z)rušiti se, udreti (udirati) se: celsae graviore casu decidunt turres H., montium decidentium moles Plin. iun. Izhodišče v abl.: d. equo C., quae deciderant patula Iovis arbore glandes O., d. caelo Plin. (o meteorju); s praep.: poma ex arboribus … decidunt Ci., vidi guttas e flore cruentas decidere O., d. e summo toro O., ex alto, ex superiore loco Cels., e superiore caelo Plin., ex equo Plin., ab equo O., decidens ab Alpibus Rhenus Mel., decido de lecto praeceps Ter. Smer v acc. s praep.: in foveam Ph. in (pren.) Lact., in puteum foveamque H., in praeceps (v globino), in mare, in terram, in laqueos O., in dolium Iuv., fons in Larium lacum decidit Plin. iun., decidit fulmen in lacum Suet. ali in castra alicuius Front., d. cum ponte in Tiberim Aur., pars maior missilium (izmetanih darov) intra popularia deciderat Suet., vulnerato equo cum praeceps ad terram decidisset Iust. Izhodišče in smer: qui cum … in terram ex equis decidissent N., ex quo (dorso) Asiae omnia fere flumina in … mare … decidunt Cu., tunica … ex utraque parte ad pedes decidit Suet. — Pren.: occasio quasi decidit de caelo Pl. priložnost se je ponudila, kakor da bi z neba padla = nepričakovano, ex astris decidere Ci., ficta omnia celeriter tamquam flosculi decidunt Ci.

2. occ.
a) pasti v (med) kaj = priti v (med) kaj, zaiti v kaj, zabresti v kaj, ujeti se v kaj: fugiens hic decidit acrem praedonum in turbam H., ne oculis quidem captus in hanc fraudem … decidisti Ci., decidit in casses praeda petita meos O., sua sponte in hos laqueos d. Lact.; ne in malum habitum corpus eius decidat, metus est Cels. da ne bi njegovo telo obolelo (obnemoglo), qui ex atra bile huc deciderunt Cels. ki so zaradi težkokrvnosti za tem zboleli, is, qui ex quartana in hydropa deciderat Cels. ki je dobil vodenico po …
b) v grob leči, (pasti), umreti, mrtev zgruditi se: ita cuncti solstitiali morbo decidunt Pl., scriptor abhinc annos centum qui decidit H., nos ubi decidimus, quo pater Aeneas, … pulvis et umbra sumus H., decidit percussus ab apro Hyg., si decidat hostis Stat., Phoebeo domitus Python cum decidit arcu Cl.

3. pren. globoko pasti = v nesrečo zabresti, propasti (propadati), ponesrečiti se, po zlu iti: non enim virtute hostium, sed amicorum perfidiā decidi N., huc decidisse cuncta, ut … T. tako hudo, da je vse propadlo, nunc eo decidit, ut exsul de senatore, rhetor de oratore fieret Plin. iun. je tako globoko padel, ad eas rei familiaris angustias decidit, ut … Suet. prišel je v tako žalostne (neugodne) premoženjske razmere; (o govorniku in posnemajočem pisatelju): saepe illi bene cessit, saepe decidit Sen. tr., ego ab archetypo labor et decido Plin. iun.; occ. izpasti, izginiti iz česa, izgubiti, opustiti kaj, odpovedati, izogniti se čemu: an toto pectore deciderim Tib. ali sem (ji) povsem izginil iz srca, quanta de spe decidi! Ter. kakšno upanje mi je splavalo po vodi! Antiochus postquam a spe societatis Prusiae decidit … L., postquam spe decidit Suet.

decimalization [desiməlaizéišən] samostalnik
pretvarjanje v decimalni sistem, spreminjanje v decimalne ulomke

decimalize [désiməlaiz] prehodni glagol
spremeniti, spreminjati v decimalni sistem ali decimalne ulomke

dēcinerēscō -ere (dē in cinis) povsem v pepel se spremeniti: Tert.

Deckpassagier, der, [Schiffahrt] Schifffahrt potnik v 1. razredu

dēclāmō -āre -āvī -ātum „kriče govoriti“ od tod occ.

I.

1. intr. v govorništvu se vaditi, na pamet naučen govor govoriti, deklamirati: Q., Iuv., Mart., Plin. iun., Suet., ad fluctum aiunt declamare solitum Demosthenem Ci., vini exhalandi, non ingeniii acuendi causā declamas Ci., dum te declamas Romae H.; z dat.: declamavit non quidem populo (pred občinstvom) Sen. rh.; (o neživem subj.): hic laus omnis declamat Q. tu se razlega glasna pohvala; v pass. brezos.: in eo, quo modo declamatur, positum est etiam, quo modo agatur Q.

2. pren. kričati nad kom, razburjati se nad kom: qui pro isto vehementissime contra me declamasset Ci., Sulla voluit, ne in quemvis impune declamari liceret Ci., in Pansam declamans Q.; z dat.: quis, nisi mentis inops, tenerae declamat amicae? O.

— II. trans. kaj predavati, deklamirati: quae mihi iste visus est ex aliqua oratione declamare Ci., d. controversiam Sen. rh., suasorias Q., orationes declamatae Lamp.; od tod subst. pt. pf. dēclāmātae -ārum, f = declamationes: Lamp.

declassare v. tr. (pres. declasso) uvrstiti v nižji razred, izločiti, deklasirati (tudi pren.)

déclassé, e [deklase] adjectif uvrščen v nižji razred; (socialno) propal, nravno zavržen, deklasiran; masculin propalica

hôtel masculin déclassé hotel, ki je prešel v nižjo kategorijo

déclassement [-smɑ̃] masculin uvrstitev, prehod v nižji razred

déclasser [-se] verbe transitif uvrstiti v nižji (družbeni) razred; spraviti v nered; zabrisati (stanovske) razlike

déclasser un hôtel vétuste uvrstiti star hotel v nižji razred
déclasser un voyageur premestiti potnika (na vlaku) v nižji razred
se déclasser nravno propasti; ponižati se; priti v nered; (železnica) prestopiti v drug razred

décoiffer [dekwafe] verbe transitif sneti pokrivalo (quelqu'un komu); v nered spraviti pričesko, lase, razkuštrati; odmašiti (buteljko); sneti pokrov, odkriti; figuré odvrniti (de od)

le vent l'a décoiffée veter jo je razkuštral
se décoiffer odkriti se, sneti si pokrivalo

decompound [di:kəmpáund]

1. pridevnik
iz sestavljenih delov sestavljen

2. prehodni glagol
iz sestavljenih delov sestavljati; razstaviti v sestavne dele

decry [dikrái] prehodni glagol
spraviti v slab glas, razvpiti, obrekovati, zasramovati; obsoditi; preklicati

decúbito moški spol ležanje v postelji (zaradi bolezni)