Franja

Zadetki iskanja

  • slabo [ó]

    1. schlecht (slabo zapisan schlecht angeschrieben, igrati karte ein schlechter Kartenspieler sein, izkoriščati hrano ein schlechter Futterverwerter sein, pristajati - obleka einen schlechten Sitz haben, se goditi (jemandem) schlecht ergehen, se odrezati schlecht abschneiden, situiran schlecht gestellt, iti [schlechtgehen] schlecht gehen, schlecht ergehen, se odrezati schlecht wegkommen)

    2. -schwach (ki se slabo prodaja verkaufsschwach, ki slabo bere leseschwach, ki slabo strelja [schußschwach] schussschwach); schwach- (razvit schwachentwickelt), -schlecht (osvetljen [schlechtbeleuchtet] schlecht beleuchtet); unter- (plačevati unterbezahlen, plačan unterbezahlt, osvetljen tehnika unterbelichtet)

    3.
    slabo mi je mir ist übel
    slabo mi postaja mir wird übel

    4.
    slabo delati pfuschen, schludern
    slabo deti komu (jemandem) schlecht bekommen
    slabo govoriti o lästern über
    slabo naleteti pri schlecht ankommen bei, (zameriti se) anecken
    slabo opravljeno delo die Pfuscherei
    slabo se končati ein schlimmes Ende nehmen
    slabo se počutiti sich schlecht fühlen, nicht ganz auf dem Posten sein, sich mies fühlen, unwohl sein, on: ihm ist nicht wohl
    slabo si zapomniti kaj kein Gedächtnis haben für
    slabo slišati schwer hören, schwerhörig sein
    slabo vzgojen ungeraten
    slabo zvočno izoliran hellhörig
  • slabó adv.

    1. male; poco:
    slabo spati dormire male
    slabo videti in slišati vedere e sentire male
    slabo govoriti angleško masticare un po' di inglese
    slabo končati finire malamente; male
    slabo zaslužiti guadagnare poco
    slabo poznati conoscere poco

    2. (v povedni rabi izraža neprimernost, nezadovoljnost; v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljnost):
    slabo je bilo, da se nisi z nikomer posvetoval hai fatto male a non consultarti con qcn.
    z očetom je slabo il padre sta male
    v avtobusu ji je vedno slabo in autobus si sente sempre male
    slabo mu gre gli affari vanno male
    pijača mi slabo dene il bere mi fa male
    pren. slabo kaže le cose si mettono male
    pren. slabo se mu piše le cose gli si mettono (proprio) male
    pren. imeti koga slabo zapisanega avere una cattiva reputazione
    ni slabo, nič se ne pritožujem non c'è male, non ho da lamentarmi
    ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal non sarebbe male, se qualcuno mi desse una mano
  • slábšati (-am)

    A) imperf. danneggiare, guastare; peggiorare; esacerbare

    B) slábšati se (-am se) imperf. refl. guastarsi; peggiorare; aggravarsi; riacutizzarsi:
    vreme se slabša il tempo si sta guastando
    bolezen se mu slabša la malattia va peggiorando
  • slábše adv. peggio:
    slabše ne bi moglo biti peggio di così si crepa, si muore; peggio di così non poteva, non può andare
  • sladíti rendre doux, adoucir ; (s sladkorjem) sucrer, mettre du sucre dans ; (farmacija) édulcorer, dulcifier ; (mošt) chaptaliser

    sladiti življenje embellir la vie, rendre la vie plus douce
    sladiti si življenje (familiarno) se la couler douce
  • slalomirati glagol
    1. (vijugati) ▸ szlalomozik
    Najin rikšar uspešno slalomira med stojnicami in besno trobi. ▸ A riksánk sikeresen szlalomozik a bódék között, dühösen dudálgatva.
    Steza je vedno zaparkirana, med drogovi ulične razsvetljave je treba slalomirati. ▸ A kerékpárútra mindig ráparkolnak, a lámpaoszlopok között kell szlalomozni.

    2. (usklajevati) ▸ szlalomozik, približek prevedkaegyensúlyt megőriz
    Občudujem vse uspešne in inteligentne direktorice, ki uspešno slalomirajo med službo in družino. ▸ Csodálok minden sikeres és intelligens igazgatónőt, akiknek sikerül a munkahely és a család között szlalomozni.
    Kako naj ljudje slalomiramo med lastnim okusom in modnimi zapovedmi? ▸ Miként őrizzük meg az egyensúlyt a saját ízlésünk és a divattrendek között?

    3. v športu (voziti slalom) ▸ szlalomozik [műlesiklás]
    Na pokalu Vitranc je v karieri slalomiral devetkrat, točke si je prismučal enkrat (v prejšnji zimi). ▸ A Vitranc-kupán pályafutása során kilenc alkalommal szlalomozott, pontokat egyszer (tavaly télen) sikerült szereznie.
  • sléd (-í) f

    1. traccia, orma, impronta:
    iti po sledi seguire la traccia

    2. ekst. traccia

    3. pren. (zelo majhna količina) traccia, segno, velo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    za ubežnikom se je izgubila vsaka sled del fuggitivo si è perduta ogni traccia
    priti čemu na sled scoprire, smascherare qcs.
    biti komu na sledi essere sulle tracce di qcn.
  • sledíti suivre quelqu'un; chercher la trace de, flairer, quêter ; (na prestolu, na delovnem mestu) succéder à, prendre la succession de, remplacer quelqu'un

    slediti si se suivre, se succéder
    slediti iz résulter de, découler de, être la conséquence de
    iz tega sledi, da il s'ensuit que, il en résulte que
    kot sledi comme suit
    nadaljevanje sledi à suivre, la suite au prochain numéro
    slediti zgledu koga suivre l'exemple de quelqu'un
    slediti komu tik za petami être sur les talons de quelqu'un, talonner quelqu'un, ne pas lâcher quelqu'un d'une semelle
  • slíčen alike, like; resembling; similar; analogous, parallel

    in slíčno, in slíčni and the like, and suchlike
    na slíčen način in like manner, similarly
    biti slíčen to be similar, to bear a resemblance to
    to je čisto njemu slíčno that's just like him
    slíčna sta si kot jajce jajcu they are as like as two peas
    slíčno se s slíčnim druži (figurativno) birds of a feather flock together
  • slíka picture; (oljnata) painting, oil painting; watercolour; portrait; canvas, canvass; (v knjigah) illustration; image; (oltarna) altarpiece; (majhna) miniature; fotografija photograph, snapshot, pogovorno photo, snap; (risba) drawing, design; (na kovancih) effigy

    doprsna slíka (portret) half-length
    krvna slíka medicina blood count
    originalna slíka original picture (oziroma painting)
    kopija slíke copy
    lepa kot slíka as pretty as a picture
    stenska slíka mural painting
    živa slíka tableau (vivant)
    nejasna televizijska slíka blurred image
    galerija slík picture gallery
    ona je lepa kot slíka she is a perfect picture
    najprej si moram ustvariti jasnejšo slíko o tem I must first get a clearer idea of it, pogovorno you must first put me in the picture
    sežgali so njegovo slíko (figurativno) he was burnt in effigy
  • slíka (-e) f

    1. um. quadro, dipinto:
    oljnata slika quadro a olio, olio
    tempera slika quadro a tempera, tempera
    abstraktna slika quadro astratto
    stenska slika quadro murale

    2. (slika v knjigi, časopisu) illustrazione, figura

    3. fot. fotografia, foto:
    skupinska slika foto di gruppo
    album slik album (di fotografie)

    4. ekst. immagine, quadro:
    priklicati si v spomin slike iz otroštva evocare le immagini dell'infanzia
    slika položaja, stanja il quadro della situazione

    5. gled. scena

    6. med. quadro:
    bolezenska slika quadro clinico
    krvna slika quadro ematologico, analisi del sangue
    rentgenska slika radiografia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ta je pa slika! che macchietta!
    pren. hči je prava slika svoje matere la figlia è l'immagine vivente della madre
    imeti jasno sliko o čem conoscere bene qcs., avere un'idea chiara di qcs.
    tisk. dvokolonska slika fotografia su due colonne
    mešalec slike miscelatore video
    fiz. navidezna, prava slika immagine virtuale, reale
    film. negibna slika immagine immobile
    fot. ostra slika fotografia netta
    mat. slika funkcije diagramma della funzione
    senčna slika silhouette
    rel. votivna slika immagine votiva
    meteor. vremenska slika situazione meteorologica
  • slikopleskarski mojster stalna zveza
    (poklicna kvalifikacija) ▸ szobafestő mester, szobafestő, mázoló
    Leta 2004 je opravil mojstrski izpit in si pridobil naziv slikopleskarski mojster. ▸ 2004-ben letette a mestervizsgát és megkapta a szobafestő mester képesítést.
  • sline se cedijo komu frazem
    (zelo si želeti česa) ▸ csorog a nyála
    sline se cedijo komu ob pogledu na koga ▸ csorog a nyála, amikor ránéz valakire
    sline se cedijo komu ob pogledu na kaj ▸ csorog a nyála, amikor ránéz valamire
    sline se cedijo komu po čem ▸ csorog a nyála valamiért
    Lepotička je poskrbela, da so se na trgatvi vsem cedile sline. ▸ A szépség gondoskodott róla, hogy a szüreten mindenkinek csorogjon a nyála.
    Obračun, ob katerem se ljubiteljem nogometa že cedijo sline. ▸ Olyan összecsapás, amitől csorog a futballrajongók nyála.
    V resnici se jim le cedijo sline po lovu v teh delčkih ohranjene narave. ▸ Valójában csak csorog a nyáluk, hogy a természet védett szegleteiben vadásszanak.
    Aprila se nam že cedijo sline ob pogledu na jagode. ▸ Áprilisban már csorog a nyálunk, ha rápillantunk az eperre.
    Andreju so se cedile sline ob pogledu na brhke Španke. ▸ A gyönyörű spanyol nők látványától Andrejnek már csorgott a nyála.
  • slíšati (-im) imperf.

    1. udire, sentire:
    govori glasneje, da bomo slišali parla più forte perché ti si possa sentire
    naredil se je, kot da ni slišal fece finta di non aver sentito
    na levo uho ne sliši non sente dall'orecchio sinistro
    iron. lepe stvari sem slišal o tebi ne ho sentite di belle sul tuo conto

    2. (v medmetni rabi izraža opozorilo, omiljen ukaz, podkrepitev tditve, prošnjo za razumevanje):
    slišite, letalo! sentite: un aereo!
    slišiš, kaj ti pravim? hai sentito quel che ti ho detto?
    vse je v redu, slišite, lepo je bilo tutt'è a posto, davvero, è stato bello
    a slišite, gospod, tako ne gre senta, signore: così non va
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne hoteti slišati o čem non voler saperne di qcs.
    pren. ne moči niti slišati o kom non sopportare qcn.
    pren. koga sploh ne slišati več non ubbidire qcn.
    pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole
  • slonèč (-éča -e) adj. che poggia, posa;
    sloneč na dejstvih positivo, basato sui fatti, che si basa sui fatti
  • slonéti (-ím) imperf.

    1. poggiare, essere, stare appoggiato:
    sloneti na okenski polici stare appoggiato sul davanzale

    2. poggiare, posare, gravitare:
    arhitrav sloni na stebrih l'architrave poggia su colonne

    3. pren. (biti, nahajati se) starsene, trovarsi:
    kar naprej sloni v gostilni se ne sta tutto il tempo all'osteria

    4. pren. (imeti kaj za osnovo, za izhodišče) poggiare:
    država sloni na demokratični ureditvi lo stato poggia su un ordinamento democratico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj pa sloniš, delaj! invece di startene con le mani in mano, mettiti al lavoro!
    vsa skrb sloni na materinih ramah la madre si prende cura di tutto
    sloneti nad knjigami stare curvo sui libri, leggere, studiare
  • slonji pridevnik
    (o živali) ▸ elefánt-, elefánt
    slonji samec ▸ hím elefánt
    slonja populacija ▸ elefántpopuláció
    Če katerega izmed njih ustrelijo, ima to verjetno hujše posledice za celotno slonjo populacijo, kot si lahko predstavljamo. ▸ Ha közülük egyet lelőnek, az elefántpopuláció egészére nézve a következmények valószínűleg rosszabbak, mint azt el tudnánk képzelni.
    slonji mladič ▸ bébielefánt, elefántbébi
    Kmalu po porodu je slonji mladič že shodil, a ni še jasno, če bo preživel. ▸ Röviddel a világrajövetele után a bébielefánt már járni kezdett, de még nem tudni, hogy életben marad-e.
    slonja družina ▸ elefántcsalád
    slonja samica ▸ nőstény elefánt
    slonje črede ▸ elefántcsorda
    slonji rilec ▸ elefántormány
    slonji okli ▸ elefántagyar
    slonji hrbet ▸ elefánthát
    slonja ušesa ▸ elfántfül
    slonja glava ▸ elefántfej
    slonje noge ▸ elefántláb
    slonja koža ▸ elefántbőr
    slonji trobec ▸ elefántormány
    slonji iztrebki ▸ elefántürülék
    slonje meso ▸ elefánthús
    Sopomenke: slonov
  • slovés reputación f ; fama f ; prestigio m ; buen nombre m ; renombre m ; nombradía f

    svetoven sloves fama f (ali renombre m) mundial
    imeti najboljši sloves tener la mejor reputación
    izgubiti sloves desprestigiarse, caer en descrédito
    pridobiti si sloves adquirir renombre
    škodovati slovesu perjudicar la reputación
    uživati (zaslužen) sloves gozar de (merecido) renombre
  • slóves reputation; renown; repute

    znanstvenik velikega slóvesa a scientist of high repute
    pridobiti si slóves to achieve a reputation
    on uživa slóves učenjaka he is a renowned (ali well-known) scholar (ali man of learning), (dvomeče) he has the reputation of being a learned man
    uživati velik slóves to be held in high repute
    ohraniti svoj slóves to maintain (ali to keep) one's reputation
    poznam ga po njegovem slóvesu I know him by repute
  • slóves réputation ženski spol , renom moški spol , renommée ženski spol

    svetoven sloves renommée (ali réputation) mondiale (ali universelle)
    imeti (uživati) velik sloves avoir (ali jouir d') une grande réputation
    pridobiti si sloves acquérir la réputation, se faire un nom
    škodovati slovesu koga porter atteinte (ali nuire) au renom (ali à la réputation) de quelqu'un