Franja

nàk inter.

1. (izraža močno zanikanje) no:
nak, to pa ne gre no, così non va

2. (izraža nejevoljo) mah:
nak, tak fant, pa tako otročji mah, un giovanottone grosso così e tanto infantile

3. (izraža podkrepitev trditve) no:
nak, take svatbe pa še ni bilo no, nozze così non si sono ancora celebrate

na kredo frazem
(z odlogom plačila) približek prevedka ▸ hitelre
V svoji prodajalni je rad dajal na kredo. ▸ Boltjában szeretett hitelre adni árut.
Kot mlad novinar sem tam večkrat jedel in pil na kredo. ▸ Fiatal újságíróként sokszor hitelre ettem és ittam.
Zaupanje ljudi nikoli ni dano na kredo, vedno znova si ga je treba izboriti. ▸ Az emberek bizalmát nem lehet hitelre kapni, újra és újra ki kell harcolni.

naletéti

naletéti na koga to come across someone, to meet someone, to run into someone; to chance upon someone; to encounter someone
slučajno naletéti na to hit (up)on
slabo naletéti (figurativno) to come to the wrong shop
ni na pravega naletel he found himself in the wrong shop
slabó (= na močnejšega) naletéti (figurativno) to catch a tartar
naletéti na težave to meet with difficulties, to be faced (ali confronted) with (ali by) difficulties

nalóga task; (vaja) exercise; (dolžnost) duty; (sestavek, v šoli) theme, composition

domača nalóga homework
kazenska (šolska) nalóga imposition
težka nalóga a hard task
nehvaležna nalóga a thankless task
raziskovalna nalóga research project
dati komu nalógo to set someone a task
to ni lahka nalóga this is no easy task
to se mi ne zdi lahka nalóga I find it no easy task
stati pred težavno nalógo to be faced with a hard task
za posebno nalógo odrejena skupina vojakov task force
rešiti vse nalóge to complete an examination paper

nam (iz indoev. zaimenskega debla *no- oni kakor tam iz *to-; prim. enim in num)

I. priredni vzročni veznik, v prozi vselej na začetku stavka:

1. pojasnjuje = zakaj, namreč: is pagus appellabatur Tigurinus: nam omnis civitas Helvetia in quattuor pagos divisa est C., aliter fit in Graecia, nam mulier in convivium non adhibetur N. Zato poseb.
a) uvaja vrinjene stavke: in insula, quae est in Fibreno (nam opinor id illi alteri flumini nomen esse), sermoni reliquo demus operam Ci., initium fugae factum a Dumnorigis equitibus (nam equitatui Dumnorix praeerat), eorum fugā reliquos esse perterritos C.
b) nadaljuje z vrinjenim stavkom prekinjeno misel: duplex inde Hannibali gaudium fuit (neque enim quidquam eorum, quae apud hostes agerentur, eum fallebat): nam et liberam Minucii temeritatem se suo modo capturum et sollertiae Fabii dimidium virium decessisse L.
c) pojasnjuje kak splošen izrek s posameznimi zgledi = na primer: qui deos esse dixerunt, tanta sunt in varietate et dissensione, ut eorum molestum sit dinumerare sententias: nam et de figuris deorum multa dicuntur Ci., quin etiam easdem causas ut quisque egerit, utile erit scire. Nam de domo Ciceronis dixit Calidius et pro Milone orationem Brutus scripsit Q.; pogosto pri več zaporednih zgledih: vivo Catone minores natu multi uno tempore oratores floruerunt. Nam et A. Albinus et litteratus et disertus fuit: et tenuit cum hoc locum quendam Ser. Fulvius. Nunc Q. Metellus in primis est habitus eloquens Ci. — Pesniki veznik včasih zapostavljajo: olim nam quaerere amabam H., media inter carmina poscunt aut ursum aut pugiles; his nam plebecula gaudet H., hospitibus nam te dare iura loquuntur V. —

2. utemeljuje = zakaj, kajti: celebratote istos dies cum coniugibus ac liberis vestris: nam multi saepe honores diis immortalibus iusti habiti sunt, sed profecto iustiores numquam Ci., rerum bonarum et malarum tria sunt genera; nam aut in animis aut in corporibus aut extra esse possunt Ci.; pogosto stoji na začetku pristavljene misli, s katero hoče govornik upravičiti način svojega razpravljanja in izpričati njegovo pravilnost: Phoenices Hipponem, Hadrumetum, Leptim aliasque urbes in ora maritima condidere eaeque brevi multum auctae pars originibus suis praesidio, aliae decori facere. Nam de Carthagine silere melius puto quam parum dicere S.; zlasti če je opravičevanje dodano v obliki vprašanja: numquam illum ne minima quidem re offendi … una domus erat, idem victus isque communis; nam quid ego de studiis dicam? Ci. Pri šibkejši povezavi stavkov bolj zagotavlja in potrjuje = da, vsaj, saj, seveda, kajpada, prav, ravno
a) če se pristavi misel, ki naj podkrepi kako trditev: at prooemium aliquando ac narrationem dicet malus homo et argumenta, sic ut nihil sit in his requirendum. Nam et latro pugnabit acriter, virtus tamen erit fortitudo Q. Seveda se bo trdovratno boril tudi razbojnik. Z nam uvedenemu stavku dodani ne … quidem nakazuje, da presega vsebina tega stavka vsebino misli, ki naj se utemelji, in da lahko v njej omenjena dejstva izvajamo iz dejstev, navedenih v utemeljujočem stavku: in corpora ipsorum, in liberos, in coniuges infandae contumeliae editae. Nam avaritia ne sacrorum quidem spoliatione abstinuit L. saj se njihova lakomnost ni vzdržala niti …
b) pogosto v odgovorih, če se nadalje razvija misel, izražena v vprašanju; stavek, uveden z nam, potrjuje odgovor, ki je nakazan v vprašanju: nos hunc Heracliensem de nostra civitate eiciemus? Nam si quis minorem gloriae fructum putat ex Graecis versibus percipi quam ex Latinis, vehementer errat Ci. močno se moti tisti, ki meni; včasih še v povezavi s kako zatrjevalno členico: hercle, meherc(u)le, edepol idr. = da, gotovo, zares, vsekakor: nam mehercule ita agemus Ci.
c) uvaja nasprotje: eas litteras diligentissime curavit perferendas. Nam quas Lemni pueris scribis datas, non acceperam Ci. ep.; v takem primeru dobi nam skoraj adverzativen ali koncesiven pomen (zlasti kadar je stranska misel zamolčana ali osrednja izpuščena) = pa, nasproti (pa) vendar: neque ego nunc de vulgari aut mediocri, quae tamen ipsa et delectat et prodest, sed de vera et perfecta loquor (sc. amicitia). Nam et secundas res splendidiores facit amicitia et adversas leviores Ci.; ta (eliptična) raba veznika nam se kaže zlasti v govorni figuri, imenovani preskok (praeteritio ali occupatio, če govornik kako stvar le mimogrede omeni, a vendarle pomisli in opozori nanjo s tem, ko pove, da noče govoriti o njej): nam quid ego de actione ipsa plura dicam? Ci., nam de statua quis queritur, una praesertim, cum tam multas videat? Ci. (pred takimi stavki je izpuščena misel: jaz le o tem govorim, to je glavno).
d) pri klicanju, pozivanju, ki naj se podkrepi: Mercuri (nam te docilis magistro movit Amphion lapides canendo) tuque, testudo H. saj je vendar … (pesnik si hoče zagotoviti, da se je s svojo prošnjo obrnil na pravo božanstvo).

3. nam okrepljen s privešenim -que gl. namque. —

II. breznaglasnica za navajanje sklepa, ki se izvaja iz kake zaznane okoliščine ali iz podane izjave = gr. γάρ in sl. (breznaglasni) pa; v tem pomenu se uporablja nam večinoma enklitično in se priveša kaki vprašalnici, npr. quisnam, ecquisnam kdo pa?, quandonam? kdaj pa?, ubinam? kje pa?, quisnam hoc dixit? Ci., percontatus, utrumnam … stare posset L.; pri pesnikih tudi razstavljeno: quid cerussa opus nam? Pl., quis est nam ludus in undis? V.; včasih (pren.) celo pred vprašalnico, zlasti če naj vprašanje izraža začudenje ali nejevoljo: nam quem (= quemnam) ego adspicio? Pl. ej, koga vendar vidim?, nam quid (= quidnam) ita? Ter. ej, kako to?, nam quis (= quisnam) te iussit? V., nam quid (= quidnam) ago? V. kaj pa vendar delam? Redkeje se nam pridruži drugim vprašalnicam, npr. nam cur Kom. zakaj pa?, nam num Kom. in Ci. ali pa?, prav redko pa se uporablja brez vprašalnice: scis nam, tibi quae praecepi? Pl.

name² [néim] prehodni glagol
imenovati, nazivati, zvatti (after, from po)
omeniti po imenu, poklicati po imenu, našteti; imenovati, določiti (for za)
določiti (datum)
britanska angleščina, parlament posvariti, pozvati k redu

to name but one da omenim le enega
to be named after dobiti ime po kom
he is not to be named on the same day with me še zdaleč mi ni enak
to name the day določiti dan poroke
to name one's price (conditions) povedati svojo ceno (pogoje)

naménjen designed (za for); (določen) earmarked (za for); meant; (nesreča) intended, destined

naménjen v bound for
je ta opazka naménjena meni? is that remark meant for me?
to pismo ni bilo naménjeno vam this letter was not meant for you
ta soba je bila naménjena za pisarno this room was meant to be an office
ta vrt je naménjen za zelenjavo this plot is set aside for vegetables, this is going to be a vegetable garden

namenoma prislov
(namerno; načrtno) ▸ szándékosan, szántszándékkal, direktPo velikem uspehu videa pa se pojavljajo kritike, da so filmarji namenoma izpustili nekaj dejstev. ▸ A videó nagy sikere után azonban olyan kritikák is elhangzottak, hogy a film készítői szándékosan kihagytak néhány tényt.
Prvih petnajst dni se namenoma ni hotela tehtati. ▸ Az első 15 napban szándékosan nem akarta megmérni magát.

namêsti² to collect by sweeping

veter je namel snega (peska) the wind has piled up snowdrifts (banks of sand)
nametlo je snega, da ni bilo mogoče priti v vas snowdrifts made the village inaccessible

namêsti (-mêtem)

A) perf. impers. nevicare (abbondantemente):
nametlo je snega, da ni bilo mogoče priti v vas nevicò tanto da impedire l'accesso al villaggio

B) namêsti (-mêtem) perf. ammucchiare, spazzare (neve o sim.):
burja je na tem mestu nametla visoke kupe snega la bora ha ammucchiato in questo punto molta neve
izpod postelje je nametla polno smetišnico smeti di sotto il letto spazzò una pattumiera di immondizie

namèti prisl. pri roki: daj mi onu knjigu, ako ti je nameti če ti to ni od rok

namiznoteniško prislov
(o namiznem tenisu) kontrastivno zanimivo ▸ asztalitenisz terén
Četrtki bodo torej namiznoteniško obarvani, vabljeni ste tudi vi, da se mogoče preizkusite v namiznem tenisu ali pa si ogledate kak zanimiv dvoboj. ▸ A csütörtöki napokat tehát az asztalitenisz fogja uralni, így Önt is szeretettel várjuk, hogy esetleg kipróbálja magát az asztaliteniszben, vagy megnézzen egy izgalmas pingpong-párbajt.
Fantje so imeli za nasprotnike predstavnike namiznoteniško manj razvitih držav, tako da stoodstoten izkupiček ni presenečenje. ▸ A fiúk ellenfelei az asztalitenisz terén kevésbé fejlett országok képviselői voltak, így a 100%-os eredmény nem meglepő.

namŕdati namŕdniti to distort

namŕdati, namŕdniti se to pull a face, to make a (wry) face; to wrinkle one's nose, to shoot out one's lips, to screw up one's mouth
ni, da bi se namrdnil ob tem this is not to be sneezed at

námreč a saber; es decir; esto es; es que...

on namreč ni bil tu es que no estaba aquí

nanoréti se (-ím se) perf. refl. sfogarsi; scatenarsi:
pren. ker se mlad ni nanorel, je star znorel il giovane troppo savio impazza da vecchio

napač|en (-na, -no)

1. (nepravi) beseda, knjiga, vlak, sled: falsch
napačen trenutek der falsche Zeitpunkt

2. (napak) falsch, fehlerhaft; inkorrekt, unrichtig, [unrecht] Unrecht; povsem, vseskozi: grundverkehrt, grundfalsch, rundweg falsch; (neumesten) skromnost, sram, patos: falsch, unangebracht; (proti pravilom) regelwidrig
jezikovno napačen sprachwidrig
(zgrešen) verfehlt, Fehl-, Falsch-, [Miß] Miss- (met der Fehlwurf, načrt die Fehlplanung, račun die Fehlrechnung, šport skok der Fehlsprung, šport start der Fehlstart, regulacija die Fehlregulation, barva die Fehlfarbe, kalkulacija die Fehlkalkulation, konstrukcija die Fehlkonstruktion, odločitev ein [Mißgriff] Missgriff, šport podaja der [Fehlpaß] Fehlpass, poteza der Fehlzug, prehrana die Fehlernährung, vknjižba die Falschbuchung, vzgoja die Fehlerziehung, poročilo die Falschmeldung, sodba das Fehlurteil, tolmačenje die [Mißdeutung] Missdeutung, vedenje das Fehlverhalten, upravljanje stroja die Fehlbedienung, zadržanje die Fehlhaltung)
napačen ton ein falscher Ton

3. (zmoten) mnenje, trditev: irrig, abwegig

4. (zavajajoč) falsch, irreführend, betrügerisch

5.
X ni napačen/napačna, (toda) X ist ganz hübsch/nicht unsympatisch, (doch)
| ➞ → konj, vlak, parkirati

napáčen wrong; false; incorrect

napáčno prislov wrong, wrongly
napáčno ime false (ali fictitious) name
ni napáčno! not bad!
napraviti napáčen korak to take a false step
ura gre napáčno the clock is (ali goes, is going) wrong
napáčno uganiti (nepravo zadeti) to guess wrong
napáčno razumeti to misunderstand
napáčno me razumete you misunderstand me, you mistake me
kaj se ti zdi napáčno pri tem? what do you find wrong with it?
na napáčnega je naletel (figurativno) he had come to the wrong shop
peljati se z napáčnim vlakom to take the wrong train
napáčno je držal knjigo he was holding the book the wrong way up
napáčno delati, narediti to act wrong, to do wrong
napáčno izgovoriti (obvestiti, pisati) to mispronounce (to misinform, to misspell)
napáčno peti to sing out of tune
napáčno (pre) soditi to misjudge
zelo napáčno je od tebe, da ga podpiraš it is very wrong of you to support him
zaiti na napáčna pota (figurativno) to take the wrong path (ali turning)
ne bi bilo napáčno, če bi to poskusili it wouldn't be a bad idea to try it, we see no harm in trying it
obrnil si se na napáč naslov (osebo) pogovorno you've come to the wrong shop
napáčna ideja a false idea
napáčen pojem a mistaken notion
napáčen odgovor a wrong answer
napáčen podatek, napáčna navedba false statement, misrepresentation
napáčna (telefonska) številka, napáčna zveza! sorry, wrong number!

napáčen (-čna -o) adj.

1. sbagliato, scorretto, erroneo, errato:
napačen naglas accento sbagliato
iti v napačno smer andare nella direzione sbagliata
imeti o čem napačno mnenje avere un'opinione erronea di qcs.

2. pren. (z nikalnico za osebo, stvar, ki ima določene pozitivne lastnosti) non male, mica male, a posto, carino:
na pogled ni napačna a guardarla non è male
fant ni napačen, le hitro vzkipi il ragazzo è a posto ma facile all'ira
ne imeti koga za napačnega človeka stimare uno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na napačnem koncu se lotiti česa affrontare un problema in modo sbagliato
obrniti se na napačen naslov sbagliare di indirizzo, l'indirizzo
prikazovati kaj v napačni luči presentare qcs. in modo scorretto, falso
pog. hoditi po napačnih potih uscire dalla retta via
pog. živeti v napačni veri sbagliare
pren. napačen korak passo falso
napačen sklep ekst. sofisma; filoz. paralogismo
muz. napačen ton stonatura
napačna dostava disguido
napačna informacija disinformazione
napačna izgovorjava pronuncia erronea, viziosa
ekon. napačna investicija disinvestimento
napačna nota stecca
napačna poteza topica
napačno (dvojno)
zapisovanje besede dittografia
ekon. napačno gospodarjenje diseconomia

napak verkehrt, unrichtig, falsch
X ni napak X ist nicht so ohne
X ni čisto napak X ist nicht ganz ohne

nápak wrong, wrongly, bad, badly; amiss

ni nápak! not bad!
nápak delati to do something wrong
nápak priti (biti nezaželen) to come amiss
nápak razumeti to misunderstand, to mistake
nápak uganiti, ugibati to guess wrong
ne bi bilo nápak zate (ne bi ti škodovalo) it would not be a bad thing for you
nekaj je nápak z njim there's something amiss with him
nápak stópiti (spotakniti se) to trip (čez, nad over)