Franja

Zadetki iskanja

  • saltus2 -ūs, m

    1. gorata (po)krajina, gozdnata (po)krajina, gozdna draga, gorska ali gozdna dolina, gorska (gozdna) soteska, gorski klanec, debèr, gorski prehod, gorski prelaz, gorsko sedlo, vhodi in izhodi kakega gorovja: LUCR., IUST., AMM. idr., in eo saltu, qui regiis tum teneretur castris, armentum pascere solitus (sc. pastor) L., silvis aut saltibus C., saltūs silvaeque V., saltus duo alti angusti silvosique L., saltus profundi V., saltus Thermopylarum L., praetor saltus occupans N. gorske prehode, saltum munitionibus impedire (narediti neprehodnega) L.

    2. sinekdoha gozdnato gorovje, gozdnato pogorje, gozdnat hrib, gorski gozd (les na gori): saltus Pyrenaeus C., N. ali Pyrenaei saltūs C., saltus Graius N. Grajske planine, saltus Batini, s. coëmpti H.; occ.
    a) za pašnik uporabljeno gozdno zemljišče, gozdna tla, gozdišče, gozdna zaplata, pašnik: IUST., DIG. idr., saltibus silvestribus delectantur VARR., familias in saltibus habent CI., saltibus in vacuis pascunt V., floriferi saltus LUCR., assuetos tauri saltus petunt O., depascere saltus O., in silvestrem saltum CU., umbriferi saltus IUV.
    b) podeželsko (selsko) posestvo, pristava s pašniki: ICTI. idr., de saltu agroque deicitur CI., unde tot ... habet saltūs? IUV.

    3. kot poljska mera sáltus = del, oddelek občinskega zemljišča, obsegajoč 4 centurije (centuriae) ali 800 oralov (iugera), približno 0,25 hektara = 2500 m2: VARR.

    4. metaf.
    a) ženski sram: PL., saltus virginalis AUG. (prim. „Venerin griček“).
    b) (o nevarnih, škodljivih stvareh) gozd = preobilica, preobilje: virum ex hoc saltu damni ut educam salvom foras neque virum ex hoc saltu damni saluom ut educam fora[s] PL.

    Opomba: Star. gen. sg. salti: ACC. AP. NON.
  • samospéven (-vna -o) adj. muz. del lied, dei lied; liederistico
  • samostálniški (-a -o) adj. lingv. del sostantivo, sostantivale, sostantivato:
    samostalniške zloženke composti sostantivali
    samostalniški prilastek apposizione
    samostalniška raba uso sostantivale
    samostalniška zveza locuzione sostantivale
    samostalniško izražanje costrutto sostantivale
  • samostánski (-a -o) adj. conventuale, di, del convento; monastico; claustrale:
    samostanski brat frate, laico, converso
    samostanski novic monacando
    samostanski vratar frate portinaio
    samostansko dvorišče chiostro
    član samostanskega reda membro di ordine religioso, frate, monaco
    samostanski predstojnik priore, abbate
    samostanska celica cella conventuale
    samostanska jedilnica refettorio
    pren. samostanska tišina silenzio di tomba
    samostanska prednica (madre) badessa
    samostanska pripravnica novizia
    samostanska sestra conversa
  • samozalóžba edición f del autor

    v samozaložbi editado por el autor, impreso a costa propia (del autor)
  • samozaúpanje (-a) n coscienza di sé, del proprio valore
  • samozavést (-i) f

    1. coscienza, consapevolezza del proprio valore; sicurezza, disinvoltura

    2. pejor. presunzione
  • samozavésten (-tna -o) adj.

    1. cosciente del proprio valore, sicuro di sé, disinvolto, baldanzoso, franco:
    samozavestna drža piglio franco
    biti samozavesten andar franco, avere dell'aplomb
    kazati se samozavestnega mostrarsi sicuro del fatto proprio

    2. presuntuoso
  • samozavéstno adv. con coscienza del proprio valore
  • Sanitärbereich, der, sanitarni del
  • sapínd (-a) m bot. sapindo, albero del sapone (Sapindus saponaria)
  • sástojak -ōjka m sestavina, sestavni del
  • sátanski (-a -o) adj.

    1. satanico, demoniaco, diabolico; mefistofelico

    2. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) del diavolo:
    satanska lakota una fame del diavolo
  • sáten (-tna -o) adj. čeb. di, del favo
  • sátnica (-e) f čeb. telaino del melario
  • sátnik (-a) m čeb. telaino del nido
  • Satzteil, der, del stavka; stavčni člen
  • sávski (-a -o) adj. geogr. della Sava, del fiume Sava
  • saxum -ī, n (secāre; prim. stvnem. sahs nož)

    1. skala ali kamen kot tvar, tvarina, snov, materija, skalina, peč, pečina, v pl. tudi skalovje, skalje, pečevje: ENN. AP. CI., ENN. AP. SERV., O., LUCR., LUCAN., COL. idr., saxa et solitudines CI., saxa praerupta CI. strme skale, nisus per saxa L. plezanje po skalovju, saxo undique absciso rupes L. strmo skalovje, sestoječe iz okrog in okrog ostro usekanih kamenih grmad, immania saxa, vestras, Eure, domos V., saxa latentia V. čeri, Neptunus saxa albo tundit salo H.; pren.: quasi murenula inter definitionum saxa prolaberis AUG. V pl. saxa = kamniti, skalnati (skaloviti, pečevnati, pečinasti) kraji, skalovje, pečevje, pečine, čeri: Ligurum saxa MART. Kot krajevni nom. propr.
    a) Saxum ali saxum (sacrum) Sveta skala na Aventinu, kjer je Rem priredil ptičegledje: cum Licinia ... aram ... sub Saxo dedicasset CI., res nomina fecit: appellant saxum O.
    b) Saxum (saxum) ali saxum Tarpēium (gl. Tarpēius) Tarpejska skala (pečina) na Kapitolu: PL., CI. EP., DIG. idr., deicere e saxo cives H., Pituanius saxo deiectus est T., tribuni de saxo Tarpeio deiecerunt (sc. Manlium) L.
    c) Saxa rubra Rdeče skale, trg s kamnolomi v Etruriji ob Flaminijevi cesti: CI., L., T.
    d) saxum Ceraunum (po drugih Ceraunus) Keráv(e)nska skala = Ceraunia (gl. to besedo): PR.
    e) occ. skalnat del gore, skalnata gora, skalnat hrib: nubilosa saxa LUCAN., hirta dumis saxa STAT.; poseb. o skalnatem Kapitol(ij)skem griču: Capitoli immobile saxum V., superis habitabile saxum SIL.

    2. posamezna skala, posamezen kamen, poseb. (velik) kamen za lučanje: PLIN., AMM. idr., saxum silex L., VITR. kremen, saxum ingens ... ex Capitolio procidit L., in saxo frigida sedi O., pertundunt guttae saxum LUCR., magni ponderis saxa ... in muro collocare C., saxis aut fustibus aliquem praecipitem agere CI., nunc tela, nunc saxa ingerere L., saxa iacere CI., saxis rem gerere O., saxumque e monte revulsum mittere conatur O., subigere saxa SIL., rotare moenibus saxa STAT.; tudi kamen za prače, pračarski kamen: a pueris ii more quodam gentis saxis globosis, ... funda mare apertum incessentes exercebantur L., intorquere saxum SIL.; preg.: saxum volvere TER. (o hudem, napornem delu), inter sacrum saxumque sto PL. ali inter sacrum ac saxum positus AP. (gl. pod sacer); occ.
    a) stavbni, gradbeni, rezani kamen: templa saxo structa V., saxum quadratum L. idr. rezani kamen, kvadrast (kvadratast, štirjaški) kamen (kolekt.).
    b) bolvan, balvan poseb. marmoren bolvan (balvan) za kipe idr.: non e saxo sculptus CI., canis ante pedes saxo fabricatus eodem stabat O., saxo sollers nunc hominem ponere H.

    3. meton.
    a) kamnit zid: saxo lucum circumdedit alto O.
    b) kamnito poslopje: aurum ... perrumpere amat saxa H.

    4. metaf. nekaka cimolska kreda (creta Cimolia), čistilna glina, suknarsko ilo, suknarska ilovica, ki se nahaja kakor skalovje v debelih skladih: (sc. creta) quam vocant saxum. Proprietas saxi (sc. Cimoliae cretae) quod crescit in macerando; itaque pondere emitur, illa mensura proprietas PLIN.
  • scálnik (-a) m star. (pisoar) tazza del gabinetto, water, pisciatoio, orinatoio