Franja

Rückteil, das, zadnji del, hrbtni del

rùčnīk -íka m, rȕčnīk m
1. brisača: trljati se frotirnim -om
2. del ljudske ženske noše, kapa s cofom, s cofi

rudárjenje (-a) n estrazione del minerale, scavo in miniera; lavoro in miniera; industria mineraria

rúden (-dna -o) adj. di, del minerale, minerario:
rudna žila filone (metallifero)
rudni kop cantiere di coltivazione
rudno nahajališče giacimento minerario
rudna bogastva risorse minerarie

rúdo (-a) n

1. agr. nareč. (oje) timone (dell'aratro)

2. navt. leva del timone

rújev (-a -o) adj. di, del capecchio

rumenjákov (-a -o) adj. del tuorlo; biol. vitellino

rump [rʌmp] samostalnik
zadnji del, križ (pri živali); zadnjica, trtica; ptičje stegno; škofija (pri perutnini)
figurativno reven (pre)ostanek

rump and stump pogovorno popolnoma (iztrebiti)

Rundteil, das, okrogli del

rúnski² (-a -o) adj. di, del vello:
tekst. runska volna pura lana vergine

rūsticor -ārī (rūsticus)

1. bivati, živeti (muditi se) na podeželju (na kmetih, na deželi), bivati (muditi se) na podeželskem (selskem) posestvu: si qui dies ad rusticandum dati sunt Ci., liceat modo rusticari Ci., cum is diceret socerum suum Laelium semper fere cum Scipione solitum rusticari Ci., haec studia … delectant domi, non impediunt foris, pernoctant nobiscum, peregrinantur, rusticantur Ci.

2. kmetovati, obdelovati zemljo, ukvarjati se s poljedelstvom: Fest., idem Ischomachus negabat quemquam rusticari nescire Col., siquidem vel rusticari vel navigare vel etiam genere alio negotiari necesse erat Col., eos, qui foris rusticari debebunt Col.; subst. pt. pr. rūsticāntes -ium, m kmetujoči del prebivalstva, družbeni razred poljedelcev: agraribus plane ac rusticantibus, quod ab eo genere ortus altusque erat, satis utilis ac militiae custos ad veterum instituta severissimus Aur.

3. meton. govoriti kot kak podeželan (kmet), izgovarjati po podeželsko (po kmečko) = nebogljeno, nerodno, robato, štorasto, surovo: Varrones, Terentius Sid.

rúšev (-a -o) adj. bot. del mugo

rúševčev (-a -o) adj. zool. del fagiano di monte

rúševka (-e) f zool. femmina del liruro, del fagiano di monte

rúten (-tna -o) adj. di, del fazzoletto; di, dello scialle; di, del foulard

sáden (-dna -o) adj. da frutto, del frutto; fruttifero:
sadni vrt frutteto
sadno drevo albero da frutto
sadna stiskalnica pressa per frutta
sadni kis aceto di frutta
sadni sok succo di frutta
sadna gniloba marciume della frutta
gastr. sadna solata macedonia di frutta
kem. sadni sladkor fruttosio
sadni liker ratafià
sadni mošt sidro
sadno meso polpa

sádežen (-žna -o) adj. del frutto

sagitta -ae, f

1. puščíca (púščica), strélica (strelíca), pšíca: PL., SIL., STAT., IUV. idr., sagittam iacĕre TIB., conicere V., impellere nervo O., agere per iugulum O., sagittas tendere ... arcu H.; o puščicah boga ljubezni: H., O., sagittae Veneris LUCR. strelice ljubezni.

2. metaf.
a) ozvezdje Puščica: CI. (Arat.), HYG., COL., PLIN.
b) bot. streluša: PLIN.
c) bot. puščica = končni in tanjši del mladike: COL., PLIN.
d) puščalo = puščalno železo, lancéta: VEG.

Opomba: PL. idr. pišejo in merijo tudi săgĭta.

sáharski (-a -o) adj. geogr. del Sahara, sahariano

salient [séiliənt]

1. pridevnik (saliently prislov)
štrleč, izbočen
figurativno znamenit, pomemben, zbujajoč pozornost, ki bije v oči, viden, glavni; poskakujoč, plešoč
grboslovje skakajoč (žival)

salient characteristics glavne značilnosti

2. samostalnik
štrlina, izboklina, štrleči del; izbočeni del (utrdbe, fronte); izbočena obrambna črta