síla (-e) f
1. fiz. forza:
sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
težnostna sila forza di gravità
gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica
2. ekst. forza, violenza, sopruso:
upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
uporabiti silo ricorrere alla forza
na silo odpreti aprire con la forza
na silo se smehljati sorridere forzatamente
delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna
3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
ustvarjalne sile forze creative
meriti svoje sile misurare le proprie forze
4. forza, vigore, potenza:
izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione
5. (organizirana skupina) forze:
policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
oborožene sile le forze armate
6. (država) potenza:
evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
sporazum velikih sil accordo delle superpotenze
7.
elementarne, naravne sile le forze della natura
rel. peklenske sile le forze infernali
8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
klic v sili SOS
9. pog.
ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!
10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto
11. za silo pren. abbastanza, un po';
za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'
12. po vsej sili ad ogni costo:
po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo
13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
od sile natančen človek un uomo pedantissimo
14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
to je pa že od sile questo poi è troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovna sila forza lavoro, manodopera
narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
hist. sile osi le forze dell'Asse
agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
sila trenja attrito
paralelogram sil il parallelogramma delle forze
geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
kem. molekulske sile forze molecolari
teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
kohezijska sila forza di coesione
jur. skrajna sila stato d'emergenza
višja sila forza maggiore
PREGOVORI:
sila kola lomi necessità fa legge
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia
Zadetki iskanja
- silicij samostalnik
kemija (kemijski element) ▸ szilíciumploščica silicija ▸ szilíciumlapka, szilíciumlemezvsebnost silicija ▸ szilíciumtartalomSopomenke: Si
Povezane iztočnice: polikristalni silicij, solarni silicij - sítiti (-im)
A) imperf. saziare, satollare, sfamare
B) sítiti si (-im si) imperf. refl. calmare, placare:
sititi si lakoto calmare la fame - sív grey, (zlasti ZDA) gray; (lasje tudi) grizzled, grizzly
sívi lasje grey hair; (nebo) overcast, cloudy; (vreme) dull
síva barva grey colour, (sivina) greyness, grey
oblečen v sívem dressed in grey, wearing grey
svetlo (temno) sív light (dark) grey
biserno sív pearl-grey
imeti sívo brado to have a grizzled beard
postati sív to grow grey
delati komu síve lase (figurativno) to be a great trial to someone
zaradi tega si ne delam sívih las (figurativno) I don't worry about it - sív gris
siva barva couleur grise, gris moški spol
siva brada barbe grise
siva eminenca éminence grise
sivi lasje cheveux gris
postati siv (lasje) commencer à grisonner, (nebo) devenir gris, grisailler
siva mrena (medicina) cataracte ženski spol
sivo pobarvati peindre en gris
slikati v sivem peindre en grisaille
siva vsakdanjost la grisaille (de la vie) quotidienne
zaradi tega si ne delam sivih las (figurativno) je ne me fais pas de souci à ce sujet, je ne me fais pas de cheveux pour ça, c'est là le moindre de mes soucis
golobje (mišje, pepelnato) siv gris pigeon (souris, cendre)
jekleno siv gris de fer (ali bleuté)
svetlo (temno) siv gris clair (foncé) - sív (-a -o)
A) adj.
1. grigio, bigio, ekst. bianco, brizzolato (capelli):
sivo jesensko jutro un grigio mattino d'autunno
delati komu sive lase far venire i capelli bianchi a qcn.
2. pren. grigio, scialbo, malinconico, triste, monotono:
siva vsakdanjost il grigiore quotidiano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne delati si zaradi česa sivih las non preoccuparsi per qcs.
bilo je v sivi davnini avvenne nel lontano passato
siva eminenca eminenza grigia
agr. siva plesen muffa grigia, botrite
siva grozdna plesen sclerotinia (Sclerotinia fuckeliana)
anat. siva možganska skorja corteccia cerebrale
siva živčna snov materia grigia
med. siva mrena cateratta
ekon. sivo gospodarstvo economia sommersa
sivi lasje canizie
metal. sivi grodelj ghisa grigia
petr. sivi peščenjak pietra serena
siva jelša ontano bianco (Alnus incana)
zool. siva čaplja airone cenerino (Ardea cinerea)
siva kuščarica (martinček) lucertola agile (Lacerta agilis)
siva penica sterpazzola (Sylvia communis)
siva pevka passera scopaiola (Prunella modularis)
siva podgana surmolotto, ratto delle chiaviche (Rattus norvegicus)
siva veverica scoiattolo grigio (Sciurus carolinensis)
siva vrana (kavka) cornacchia grigia (Corvus corone cornix)
siva žolna (pivka) picchio cenerino (Picus canus)
sivi medved (grizli) orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
sivi galeb gavina (Larus canus)
sivi muhar pigliamosche (Muscicapa striata)
B) sívo (-ega) n color grigio; abito grigio - sív gris (tudi nebo) ; (oblak) pardo ; (las) encanecido
sivi lasje canas f pl
dobiti sive lase encanecer
zaradi tega si ne delam sivih las fam eso no me preocupa lo más mínimo
siva barva gris m
sivo pobarvati pintar de (color) gris
siva mrena (med) catarata f
siva vsakdanjost el quehacer cotidiano
postati siv ponerse gris
slikati v sivem pintar en claroscuro
siva eminenca eminencia f gris
modro (svinčeno, temno) siv gris azulado (plomo, oscuro) - skákati (skáčem) | skočíti (skóčim) imperf., perf.
1. saltare; balzare;
skakati od veselja saltare dalla gioia
skočiti s fotelja balzare dalla poltrona
skočiti iz postelje saltare dal letto
skočiti na tla saltare a terra
skočiti v morje tuffarsi in mare
skakati sonožno saltare a piè pari
skakati kot gams saltare come un camoscio
skakati na glavo, na noge saltare a testa in giù, saltare sui piedi
skakati s padalom saltare col paracadute
skakati s smučmi saltare con gli sci
2. (poskakovati) saltellare
3. avventarsi su:
pes je besno skakal v tujca il cane si avventò furioso sull'estraneo
4. pren. correre:
ves dan skakati po trgovinah, od urada do urada correre tutto il giorno per i negozi, da un ufficio all'altro
5. (hitro naraščati in upadati) saltare; procedere a sbalzi:
temperatura skače la temperatura sale e scende
6. saltare (da un argomento all'altro, di palo in frasca)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. skakati čez plot correre la cavallina; fare le corna a qcn.
skakati pred očmi ballare davanti agli occhi
skakati drug čez drugega susseguirsi rapidamente
skakati si v lase accapigliarsi
skočiti vstran sfagliare
ne dobiš, pa če iz kože skočiš non lo avrai neanche se ti fai in quattro
skočiti komu v besedo interloquire nel discorso di qcn.
srce mu je skočilo v hlače prese paura; se la fece addosso
skočiti v hlače, obleko vestirsi in fretta
skočiti v zakonski jarem sposarsi
skočiti v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
šport. skakati čez konja, čez kozo saltare il cavallo, il plinto
skakati v daljino, višino, s palico saltare in lungo, in alto, con l'asta
skakati v vodo tuffarsi - skála1 (-e) f
1. roccia, masso, macigno, rupe, croda:
pren. biti neomajen, trden kot skala stare come torre che non crolla, come torre incrollabile
od vrha gore se je utrgala skala dalla cima del monte si staccò un macigno
previsna skala roccia a strapiombo
2. pren. roccia;
skala mu leži na duši ha una spina nel cuore
načrt je zadel ob skalo il piano ha incontrato ostacoli insuperabili
jokati, da bi skalo omečil far piangere i sassi - skazíti (-ím)
A) perf. imbruttire, sformare, deformare; straziare; ekst. guastare, rovinare:
bolezen jo je skazila la malattia l'ha imbruttita
skaziti komu veselje guastare le feste a qcn.
B) skazíti se (-ím se) perf. refl. guastarsi, rovinarsi; depravarsi, deformarsi:
v taki družbi se bo fant skazil con questa compagnia il ragazzo si guasterà - skísati (-am)
A) perf.
1. inacidire
2. agr. insilare
B) skísati se (-am se) perf. refl.
1. inacidirsi, inacetire; incerconire (vino)
2. agr. disabilitarsi; pren.
možgani so se mu skisali, pamet se mu je skisala il cervello gli si è rammollito
obraz se mu je skisal ha messo il broncio, si è immusonito
vreme se je skisalo il tempo si è guastato - sklánjati (-am) | skloníti (sklónim)
A) imperf., perf.
1. chinare, piegare, abbassare; inchinare:
sklanjati glavo chinare il capo
spoštljivo skloniti glavo pred kom inchinarsi rispettosamente davanti a qcn.
2. lingv. declinare
B) sklánjati se (-am se) | skloníti se (sklónim se) imperf., perf. refl.
1. piegarsi, chinarsi, curvarsi, abbassarsi:
sklanjati se pred nasiljem piegarsi al sopruso
2. pren.
sklanjati se nad delo lavorare
sklanjati se nad knjigo studiare, leggere
sklanjati se nad bolnikom curare, assistere il malato
sonce se sklanja k obzorju il sole sta tramontando
čas se sklanja v jesen presto è autunno, l'autunno è alle porte, si fa autunno - skočiti (skóčim) skakati
1. springen (dol hinunterspringen, herunterspringen, gor hinaufspringen, heraufspringen, naprej vorspringen, narazen [auseinanderspringen] auseinander springen, nazaj zurückspringen, pokonci aufspringen, proti zuspringen auf, ven hinausspringen, herausspringen, v višino hochspringen); z močnim/dolgim skokom: setzen (preko česa setzen über); z velike višine: springen, sich stürzen
figurativno skočiti v hrbet komu (jemandem) in den Rücken fallen
skočiti čez plot fremdgehen
skočiti iz kolone ausscheren
skočiti čez ojnice über die Schnur hauen
skočiti iz kože aus der Haut fahren
skočiti si v lase [aneinandergeraten] aneinander geraten, sich in die Haare geraten/kriegen
skočiti v besedo komu (jemandem) in die Rede fallen, ins Wort fallen
2. na obisk, v trgovino ipd.: kurz kommen/gehen/laufen
skočiti na obisk auf einen Sprung kommen/gehen
skočiti kam (narediti kratek izlet) einen Abstecher machen (nach/in)
3. v obleko, iz postelje: fahren (in die Kleider fahren, aus dem Bett fahren)
skočiti narazen dva človeka: [auseinanderfahren] auseinander fahren - skočíti sauter, faire un saut, bondir
skočiti na prej s'élancer en avant
skočiti s česa sauter de quelque chose
skočiti z vozečega vlaka sauter du train en marche
skočiti s telovadnega orodja sauter (à bas) d'un agrés
skočiti iz postelje sauter à bas de son lit
skočiti s padalom sauter (ali descendre) en parachute
skočiti v stran sauter de côté, faire un écart
skočiti na glavo faire un plongeon, piquer une tête
skočiti čez jarek sauter (ali franchir) un fossé
skočiti skozi okno sauter par la fenêtte
skočiti s tira (vlak) dérailler
skočiti iz kože (figurativno) sortir de ses gonds, se mettre hors de soi
skočiti v oči (figurativno) sauter aux yeux
skočiti v vodo sauter à l'eau
skočiti od veselja sauter de joie
skočiti si v lase se prendre aux cheveux
skočiš, pa si tam c'est à deux pas d'ici, il n'y a qu'un pas (d'ici) - skočíti saltar; dar un salto
skočiti na glavo dar una zambullida, zambullirse
skočiti čez jarek saltar una zanja
skočiti v oči (fig) saltar a la vista, ser evidente
skočiti iz postelje saltar de la cama
skočiti skozi okno saltar por la ventana
skočiti v stran hacer un salto hacia un lado
skočiti na tla saltar en tierra
skočiti od veselja saltar de alegría
skočiti v vodo saltar (ali tirarse) al agua
skočiti iz kože (fig) exasperarse; ponerse fuera de sí; fam salir de sus casillas; estallar - skóp (-a -o) adj.
1. avaro, gretto; nareč. sparagnino; knjiž. parco:
varčen in skop parsimonioso e avaro
pren. skop s pohvalami parco di lodi
pren. skopa kraška zemlja l'avara terra carsica
2. scarso, scontato, poco:
skopa letina raccolto scarso
hoteli so jim kratiti še tiste skope pravice, ki so si jih priborili avrebbero voluto negargli persino quei pochi diritti che si erano conquistati
sporočiti kaj v nekaj skopih besedah, stavkih riferire, dire qcs. in poche parole, frasi
biti skopih besed essere di poche parole - skopnéti (-ím) perf.
1. sciogliersi (di neve)
2. pren. calmarsi, placarsi; svanire:
jeza mu še ni skopnela la rabbia non si è ancora calmata, placata - skoraj [ô]
1. količinsko: fast, beinahe; (približno) annähernd; pogovorno: bald
2. trajanje: fast, nahezu, beinahe; navedba časa: fast (ura je skoraj tri es ist fast drei Uhr)
3. (malodane) beinahe, fast
skoraj bi bilo prišlo do trčenja es kam zu einem Beinahezusammenstoß
skoraj bi bil padel ich wäre beinahe/fast gefallen
4.
skoraj nič [soviel] so viel/so gut wie nichts, kaum etwas
skoraj zastonj für ein Trinkgeld, für ein Butterbrot
slabšega si skoraj ni mogoče predstavljati/misliti das ist kaum zu unterbieten - skôraj adv. quasi, quasi quasi, per poco; appena, a malapena, pressoché, pressappoco:
mesto ima skoraj milijon prebivalcev la città conta quasi un milione di abitanti
skoraj bi padel per poco non cadevo, fui sul punto di cadere
govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo parla tanto piano che lo si sente appena, a malapena
sta skoraj istih let hanno pressappoco la stessa età
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel (izraža zadržano pritrjevanje) è il momento di staccare! Quasi quasi lo direi anch'io
dokument je pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski si tratta di un documento importantissimo, potremmo (quasi) dire storico
bodo preuredili vse nadstropje? Skoraj ne verjamem ristruttureranno il piano intero? Non credo (proprio)
PREGOVORI:
skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto Martin perse la cappa - skózi
A) adv.
1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria
2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba
3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia
4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti
B) skózi prep.
1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
prebiti se skozi težave superare le difficoltà
peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most
2. (za izražanje časa) durante, per,○:
skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese
3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo
4. iti skozi:
kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo