Franja

Zadetki iskanja

  • síla (-e) f

    1. fiz. forza:
    sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
    težnostna sila forza di gravità
    gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
    magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

    2. ekst. forza, violenza, sopruso:
    upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
    uporabiti silo ricorrere alla forza
    na silo odpreti aprire con la forza
    na silo se smehljati sorridere forzatamente
    delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
    evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

    3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
    ustvarjalne sile forze creative
    meriti svoje sile misurare le proprie forze

    4. forza, vigore, potenza:
    izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
    sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

    5. (organizirana skupina) forze:
    policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
    oborožene sile le forze armate

    6. (država) potenza:
    evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
    sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

    7.
    elementarne, naravne sile le forze della natura
    rel. peklenske sile le forze infernali

    8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
    hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
    predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
    klic v sili SOS

    9. pog.
    ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
    iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

    10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
    slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

    11. za silo pren. abbastanza, un po';
    za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
    za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

    12. po vsej sili ad ogni costo:
    po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

    13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
    od sile natančen človek un uomo pedantissimo

    14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
    to je pa že od sile questo poi è troppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delovna sila forza lavoro, manodopera
    narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
    hist. sile osi le forze dell'Asse
    agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
    fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
    sila trenja attrito
    paralelogram sil il parallelogramma delle forze
    geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
    kem. molekulske sile forze molecolari
    teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
    kohezijska sila forza di coesione
    jur. skrajna sila stato d'emergenza
    višja sila forza maggiore
    PREGOVORI:
    sila kola lomi necessità fa legge
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia
  • silicij samostalnik
    kemija (kemijski element) ▸ szilícium
    ploščica silicija ▸ szilíciumlapka, szilíciumlemez
    vsebnost silicija ▸ szilíciumtartalom
    Sopomenke: Si
    Povezane iztočnice: polikristalni silicij, solarni silicij
  • sítiti (-im)

    A) imperf. saziare, satollare, sfamare

    B) sítiti si (-im si) imperf. refl. calmare, placare:
    sititi si lakoto calmare la fame
  • sív grey, (zlasti ZDA) gray; (lasje tudi) grizzled, grizzly

    sívi lasje grey hair; (nebo) overcast, cloudy; (vreme) dull
    síva barva grey colour, (sivina) greyness, grey
    oblečen v sívem dressed in grey, wearing grey
    svetlo (temno) sív light (dark) grey
    biserno sív pearl-grey
    imeti sívo brado to have a grizzled beard
    postati sív to grow grey
    delati komu síve lase (figurativno) to be a great trial to someone
    zaradi tega si ne delam sívih las (figurativno) I don't worry about it
  • sív gris

    siva barva couleur grise, gris moški spol
    siva brada barbe grise
    siva eminenca éminence grise
    sivi lasje cheveux gris
    postati siv (lasje) commencer à grisonner, (nebo) devenir gris, grisailler
    siva mrena (medicina) cataracte ženski spol
    sivo pobarvati peindre en gris
    slikati v sivem peindre en grisaille
    siva vsakdanjost la grisaille (de la vie) quotidienne
    zaradi tega si ne delam sivih las (figurativno) je ne me fais pas de souci à ce sujet, je ne me fais pas de cheveux pour ça, c'est là le moindre de mes soucis
    golobje (mišje, pepelnato) siv gris pigeon (souris, cendre)
    jekleno siv gris de fer (ali bleuté)
    svetlo (temno) siv gris clair (foncé)
  • sív (-a -o)

    A) adj.

    1. grigio, bigio, ekst. bianco, brizzolato (capelli):
    sivo jesensko jutro un grigio mattino d'autunno
    delati komu sive lase far venire i capelli bianchi a qcn.

    2. pren. grigio, scialbo, malinconico, triste, monotono:
    siva vsakdanjost il grigiore quotidiano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne delati si zaradi česa sivih las non preoccuparsi per qcs.
    bilo je v sivi davnini avvenne nel lontano passato
    siva eminenca eminenza grigia
    agr. siva plesen muffa grigia, botrite
    siva grozdna plesen sclerotinia (Sclerotinia fuckeliana)
    anat. siva možganska skorja corteccia cerebrale
    siva živčna snov materia grigia
    med. siva mrena cateratta
    ekon. sivo gospodarstvo economia sommersa
    sivi lasje canizie
    metal. sivi grodelj ghisa grigia
    petr. sivi peščenjak pietra serena
    siva jelša ontano bianco (Alnus incana)
    zool. siva čaplja airone cenerino (Ardea cinerea)
    siva kuščarica (martinček) lucertola agile (Lacerta agilis)
    siva penica sterpazzola (Sylvia communis)
    siva pevka passera scopaiola (Prunella modularis)
    siva podgana surmolotto, ratto delle chiaviche (Rattus norvegicus)
    siva veverica scoiattolo grigio (Sciurus carolinensis)
    siva vrana (kavka) cornacchia grigia (Corvus corone cornix)
    siva žolna (pivka) picchio cenerino (Picus canus)
    sivi medved (grizli) orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
    sivi galeb gavina (Larus canus)
    sivi muhar pigliamosche (Muscicapa striata)

    B) sívo (-ega) n color grigio; abito grigio
  • sív gris (tudi nebo) ; (oblak) pardo ; (las) encanecido

    sivi lasje canas f pl
    dobiti sive lase encanecer
    zaradi tega si ne delam sivih las fam eso no me preocupa lo más mínimo
    siva barva gris m
    sivo pobarvati pintar de (color) gris
    siva mrena (med) catarata f
    siva vsakdanjost el quehacer cotidiano
    postati siv ponerse gris
    slikati v sivem pintar en claroscuro
    siva eminenca eminencia f gris
    modro (svinčeno, temno) siv gris azulado (plomo, oscuro)
  • skákati (skáčem) | skočíti (skóčim) imperf., perf.

    1. saltare; balzare;
    skakati od veselja saltare dalla gioia
    skočiti s fotelja balzare dalla poltrona
    skočiti iz postelje saltare dal letto
    skočiti na tla saltare a terra
    skočiti v morje tuffarsi in mare
    skakati sonožno saltare a piè pari
    skakati kot gams saltare come un camoscio
    skakati na glavo, na noge saltare a testa in giù, saltare sui piedi
    skakati s padalom saltare col paracadute
    skakati s smučmi saltare con gli sci

    2. (poskakovati) saltellare

    3. avventarsi su:
    pes je besno skakal v tujca il cane si avventò furioso sull'estraneo

    4. pren. correre:
    ves dan skakati po trgovinah, od urada do urada correre tutto il giorno per i negozi, da un ufficio all'altro

    5. (hitro naraščati in upadati) saltare; procedere a sbalzi:
    temperatura skače la temperatura sale e scende

    6. saltare (da un argomento all'altro, di palo in frasca)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. skakati čez plot correre la cavallina; fare le corna a qcn.
    skakati pred očmi ballare davanti agli occhi
    skakati drug čez drugega susseguirsi rapidamente
    skakati si v lase accapigliarsi
    skočiti vstran sfagliare
    ne dobiš, pa če iz kože skočiš non lo avrai neanche se ti fai in quattro
    skočiti komu v besedo interloquire nel discorso di qcn.
    srce mu je skočilo v hlače prese paura; se la fece addosso
    skočiti v hlače, obleko vestirsi in fretta
    skočiti v zakonski jarem sposarsi
    skočiti v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    šport. skakati čez konja, čez kozo saltare il cavallo, il plinto
    skakati v daljino, višino, s palico saltare in lungo, in alto, con l'asta
    skakati v vodo tuffarsi
  • skála1 (-e) f

    1. roccia, masso, macigno, rupe, croda:
    pren. biti neomajen, trden kot skala stare come torre che non crolla, come torre incrollabile
    od vrha gore se je utrgala skala dalla cima del monte si staccò un macigno
    previsna skala roccia a strapiombo

    2. pren. roccia;
    skala mu leži na duši ha una spina nel cuore
    načrt je zadel ob skalo il piano ha incontrato ostacoli insuperabili
    jokati, da bi skalo omečil far piangere i sassi
  • skazíti (-ím)

    A) perf. imbruttire, sformare, deformare; straziare; ekst. guastare, rovinare:
    bolezen jo je skazila la malattia l'ha imbruttita
    skaziti komu veselje guastare le feste a qcn.

    B) skazíti se (-ím se) perf. refl. guastarsi, rovinarsi; depravarsi, deformarsi:
    v taki družbi se bo fant skazil con questa compagnia il ragazzo si guasterà
  • skísati (-am)

    A) perf.

    1. inacidire

    2. agr. insilare

    B) skísati se (-am se) perf. refl.

    1. inacidirsi, inacetire; incerconire (vino)

    2. agr. disabilitarsi; pren.
    možgani so se mu skisali, pamet se mu je skisala il cervello gli si è rammollito
    obraz se mu je skisal ha messo il broncio, si è immusonito
    vreme se je skisalo il tempo si è guastato
  • sklánjati (-am) | skloníti (sklónim)

    A) imperf., perf.

    1. chinare, piegare, abbassare; inchinare:
    sklanjati glavo chinare il capo
    spoštljivo skloniti glavo pred kom inchinarsi rispettosamente davanti a qcn.

    2. lingv. declinare

    B) sklánjati se (-am se) | skloníti se (sklónim se) imperf., perf. refl.

    1. piegarsi, chinarsi, curvarsi, abbassarsi:
    sklanjati se pred nasiljem piegarsi al sopruso

    2. pren.
    sklanjati se nad delo lavorare
    sklanjati se nad knjigo studiare, leggere
    sklanjati se nad bolnikom curare, assistere il malato
    sonce se sklanja k obzorju il sole sta tramontando
    čas se sklanja v jesen presto è autunno, l'autunno è alle porte, si fa autunno
  • skočiti (skóčim) skakati

    1. springen (dol hinunterspringen, herunterspringen, gor hinaufspringen, heraufspringen, naprej vorspringen, narazen [auseinanderspringen] auseinander springen, nazaj zurückspringen, pokonci aufspringen, proti zuspringen auf, ven hinausspringen, herausspringen, v višino hochspringen); z močnim/dolgim skokom: setzen (preko česa setzen über); z velike višine: springen, sich stürzen
    figurativno skočiti v hrbet komu (jemandem) in den Rücken fallen
    skočiti čez plot fremdgehen
    skočiti iz kolone ausscheren
    skočiti čez ojnice über die Schnur hauen
    skočiti iz kože aus der Haut fahren
    skočiti si v lase [aneinandergeraten] aneinander geraten, sich in die Haare geraten/kriegen
    skočiti v besedo komu (jemandem) in die Rede fallen, ins Wort fallen

    2. na obisk, v trgovino ipd.: kurz kommen/gehen/laufen
    skočiti na obisk auf einen Sprung kommen/gehen
    skočiti kam (narediti kratek izlet) einen Abstecher machen (nach/in)

    3. v obleko, iz postelje: fahren (in die Kleider fahren, aus dem Bett fahren)
    skočiti narazen dva človeka: [auseinanderfahren] auseinander fahren
  • skočíti sauter, faire un saut, bondir

    skočiti na prej s'élancer en avant
    skočiti s česa sauter de quelque chose
    skočiti z vozečega vlaka sauter du train en marche
    skočiti s telovadnega orodja sauter (à bas) d'un agrés
    skočiti iz postelje sauter à bas de son lit
    skočiti s padalom sauter (ali descendre) en parachute
    skočiti v stran sauter de côté, faire un écart
    skočiti na glavo faire un plongeon, piquer une tête
    skočiti čez jarek sauter (ali franchir) un fossé
    skočiti skozi okno sauter par la fenêtte
    skočiti s tira (vlak) dérailler
    skočiti iz kože (figurativno) sortir de ses gonds, se mettre hors de soi
    skočiti v oči (figurativno) sauter aux yeux
    skočiti v vodo sauter à l'eau
    skočiti od veselja sauter de joie
    skočiti si v lase se prendre aux cheveux
    skočiš, pa si tam c'est à deux pas d'ici, il n'y a qu'un pas (d'ici)
  • skočíti saltar; dar un salto

    skočiti na glavo dar una zambullida, zambullirse
    skočiti čez jarek saltar una zanja
    skočiti v oči (fig) saltar a la vista, ser evidente
    skočiti iz postelje saltar de la cama
    skočiti skozi okno saltar por la ventana
    skočiti v stran hacer un salto hacia un lado
    skočiti na tla saltar en tierra
    skočiti od veselja saltar de alegría
    skočiti v vodo saltar (ali tirarse) al agua
    skočiti iz kože (fig) exasperarse; ponerse fuera de sí; fam salir de sus casillas; estallar
  • skóp (-a -o) adj.

    1. avaro, gretto; nareč. sparagnino; knjiž. parco:
    varčen in skop parsimonioso e avaro
    pren. skop s pohvalami parco di lodi
    pren. skopa kraška zemlja l'avara terra carsica

    2. scarso, scontato, poco:
    skopa letina raccolto scarso
    hoteli so jim kratiti še tiste skope pravice, ki so si jih priborili avrebbero voluto negargli persino quei pochi diritti che si erano conquistati
    sporočiti kaj v nekaj skopih besedah, stavkih riferire, dire qcs. in poche parole, frasi
    biti skopih besed essere di poche parole
  • skopnéti (-ím) perf.

    1. sciogliersi (di neve)

    2. pren. calmarsi, placarsi; svanire:
    jeza mu še ni skopnela la rabbia non si è ancora calmata, placata
  • skoraj [ô]

    1. količinsko: fast, beinahe; (približno) annähernd; pogovorno: bald

    2. trajanje: fast, nahezu, beinahe; navedba časa: fast (ura je skoraj tri es ist fast drei Uhr)

    3. (malodane) beinahe, fast
    skoraj bi bilo prišlo do trčenja es kam zu einem Beinahezusammenstoß
    skoraj bi bil padel ich wäre beinahe/fast gefallen

    4.
    skoraj nič [soviel] so viel/so gut wie nichts, kaum etwas
    skoraj zastonj für ein Trinkgeld, für ein Butterbrot
    slabšega si skoraj ni mogoče predstavljati/misliti das ist kaum zu unterbieten
  • skôraj adv. quasi, quasi quasi, per poco; appena, a malapena, pressoché, pressappoco:
    mesto ima skoraj milijon prebivalcev la città conta quasi un milione di abitanti
    skoraj bi padel per poco non cadevo, fui sul punto di cadere
    govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo parla tanto piano che lo si sente appena, a malapena
    sta skoraj istih let hanno pressappoco la stessa età
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel (izraža zadržano pritrjevanje) è il momento di staccare! Quasi quasi lo direi anch'io
    dokument je pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski si tratta di un documento importantissimo, potremmo (quasi) dire storico
    bodo preuredili vse nadstropje? Skoraj ne verjamem ristruttureranno il piano intero? Non credo (proprio)
    PREGOVORI:
    skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto Martin perse la cappa
  • skózi

    A) adv.

    1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
    rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
    pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
    vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

    2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
    pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

    3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
    s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
    prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
    šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

    4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
    med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

    B) skózi prep.

    1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
    izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
    oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
    prebiti se skozi težave superare le difficoltà
    peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

    2. (za izražanje časa) durante, per,○:
    skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
    varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

    3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
    ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
    življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

    4. iti skozi:
    kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
    predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
    prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
    avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
    pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo