Franja

ćȍhati se -āmo se dial. v malih praskah se spopadati, obstreljevati se

ćȍšak -ška m (t. köšk, perz.)
1. balkon, pomoli
2. vila, hiša na deželi
3. velika soba v nadstropju z lepim razgledom: sedeo je u -u nad uličnim vratima

ćùlāh -áha m (t. külâh, perz.) kapa iz valjane volne, navadno bela, v albanski ljudski noši

ćȕškapa ž igra, v kateri se brca kapa

Dachfenster, das, strešno okno; okno v strešini

Dachliegefenster, das, okno v strešini, strešno okno

dactylioglyph [dæktíliəglif] samostalnik
graver prstanov; v prstan gravirano ime

dada [dada] masculin umetnostna smer v začetku 19. stoletja; (v otroški govorici) konj; figuré, familier konjiček, priljubljena ideja ali téma

c'est son dada to je njegov konjiček
le voilà parti sur son dada (figuré) spet je zajahal svojega konjička

dàgara ž (t. dagar) dial., zastar.
1. čebriček, v katerem se poklada živini
2. lončena latvica za mleko
3. manjša lončena skleda
4. lončena posoda za žerjavico, ki ogreva stanovanjski prostor ali pa se na njej peče jagnjetina: pri dnu sobe dagara, puna žerave

dague [dag] féminin (veliko) bodalo, kratek meč; jelenji rogovi v drugem letu; rnerjaščev čekan

daherreden govoričiti, govoriti tja v en dan

dáhija m (t. dajy)
1. nasilnež
2. mn. štirje janičarski poveljniki, ki so si 1801 prilastili oblast v beograjskem pašaluku in krvoločno zatirali rajo ter s svojimi nasilji izzvali v zač. 1804 vstajo, "prvo srbsko vstajo". Imena glavnih nasilnikov so: Kučuk Alija, Aganlija, Mula Jusuf in Mehmed-aga Fočić. Njih so moralno in dejansko podpirali stari Foča, bivši kadija v Loznici, njegov drugi sin Mus-aga Fočić in Derviš-aga.

dahingehend spezifizieren: v tem smislu, da

dahinleben živeti tja v en dan; (kümmerlich leben) životariti

dahinreden govoriti tja v en dan, brez premisleka

dáljan m (t. daljan) dial. pregraja iz protja, kolja, tramov v reki, jezeru za lovljenje rib, pregraja, jez sploh: daljan je pregrada kakve vode direcima, između kojih se namjeste mreže te se hvata riba

Dalmatae (Delmatae) -ārum, m (Δαλμάται) Dalmati(nci), preb. pokrajine Dalmacije: Ci. ep., Vell., T. idr.; atrib.: Dalmatae montes Stat. dalmat(in)ska gorovja. — Od tod subst. Dalmatia (Delmatia) -ae, f (sc. terra; Δαλματία) Dalmacija, pokrajina ob vzhodni obali Jadranskega morja, približno današnja Dalmacija: O., T. idr. Adj. Dalmaticus (Delmaticus) 3 dalmat(in)ski, iz Dalmacije, nad Dalmacijo: Vell., T., Suet., triumphus H. zmagoslavje prokonzula Azinija Poliona nad dalmatinskimi Partinci 25. X. 39. — Kot subst. Dalmatica -ae, f (sc. vestis) dalmatika, neko spodnje oblačilo s kratkimi rokavi, iz bele dalmatinske volne, še dandanes mašno oblačilo katoliških duhovnikov: Cypr., Isid. — Od tod adj. Dalmaticātus 3 v dalmatiko oblečen: Lamp.

dalmatique [dalmatik] féminin, histoire bogata rimska tunika, vrhnja obleka v katoliški liturgiji, dalmátika

dáma ž (fr. dame)
1. dama, gospa, dvorska dama
2. ženska: salon za -e
3. dama, kraljica v šahu, v kartah
4. igra s črnimi in belimi plošiicami: igrati -u

damaskíni damaskínā m mn. (Grk Damaskin Studit) zbirke pridig v ljudskem jeziku: damaskini kod Makedonaca, Srba i Bugara