Franja

argūmentum -ī, n(arguere)

1. dokaz(ilo), (dokazni) razlog: Sthenium sine ullo argumento ac sine teste damnavit Ci., Galli negant, at vis argumentorum coarguit Ci., argumenta atque indicia sceleris Ci., argumenta et rationes Ci. dokazi in sklepi, argumenta ratione concludentia Ci. dokazi z razumskim sklepanjem, signa atque argumenta Pl. ali signa rerum et argumenta Q. stvarni dokazi in krivdo dokazujoči razlogi, tako tudi: res ipsa tot tam claris argumentis signisque lucet Ci.; ut intellegatis, certissima accipite argumenta Ci., argumentum parum potens Sen. ph. premalo prepričevalen dokaz, argumenta potentissima Q.; afferre argumenta, astringere breviter argumenta Ci., argumenta ducere ab (ex) aliqua re Q., aliquid est argumento Ci., L. ali (satis) magno ali maximo argumento Ci. je (služi) v... dokaz, quo argumento? Pl. iz kakega razloga? kako to misliš? uti argumento sensus sui Ci. iz svojega čutnega zaznavanja (iz svoje izkušnje) dobivati dokaz, si in omne argumentum modestiae fingimur Sen. ph. če se poskušamo na vsak način izkazati za ponižne; pren. znak, znamenje: odii Ci., amoris Petr., quae res pertenui argumento patefacta est Ci., magno argumento est me fuisse moderatum Ci. dokazuje, jasno kaže, tibia et cantus animi laeti argumenta O.

2. met. opis(ovanje), pripoved, povest, basen, zgodba: argumentum est ficta res, quae tamen fieri potuit Ci., cuius contionis primum universum argumentum... audite Ci. celostni opis, sunt... in columnarum spiris insculptae nominum eorum argumento lacerta atque rana Plin. za označitev njunih imen, hoc argumentum docet (monet) Ph. ta basen uči = ό λόγος δηλοῖ, hoc argumento Ph. v tej basni, argumenta inferorum Suet. zgodbe iz podzemlja; pren. (o umetninah) ploskoviti relief, poglobljeni relief, ploskorez, (bajeslovni) obraz, upodobitev, podoba: ex ebore diligentissime perfecta argumenta erant in valvis Ci., clipeum... Io auro insignabat, iam saetis obsita, iam bos, argumentum ingens V.,(crateram) longo caelaverat argumento O. je bil vanj vrezal dolgo zgodbo, vetus in telā deducitur argumentum O. v tkanino se tke stara zgodba, si argumento (Parrasi tabulae) offenderetur Suet. ako bi ga žalil predmet.

3. occ. vsebina, snov,
a) kakega spisa ali govora: epistulae, scribendi Ci. ep., libri Suet., orationis Asc.; prava vsebina: epistula absque argumento et sententia Ci. ep., tabulae... novae quid habent argumenti, nisi... Ci.
b) kake pesnitve: fabulae Ter., tragoediae Pl., T., mimorum argumenta Ci., argumentum narrare Ter., argumento fabulam serere L. po kaki snovi v celoto spojiti, sumque argumenti conditor ipse mei O. in ustvarjam si sam snov svojih pesmi.

4. met. dramsko delo, gledališka igra (tragedija ali komedija): tragici poëtae, cum explicare argumenti exitum non potestis, ad deum confugitis Ci. če ne morete dokončati svoje igre, se pa zatečete k bogu (=„ex machina“); pren. komedija = slepilo: auctor argumenti L., nocturnum hoc fictum et compositum argumentum L.

arhitekt samostalnik
1. (kdor načrtuje gradbene projekte) ▸ építészPo približno enem letu gradnje se že kaže približen obris tistega, kar so si zamislili arhitekti. ▸ Egy évnyi építkezés után már nagyjából kezdenek kirajzolódni az építészek által elképzelt épület körvonalai.

2. (snovalec; idejni vodja) ▸ hajtómotor, kitervelő, kovácsKot še poroča francoska tiskovna agencija, je bil Pfizer v preteklih nekaj letih večkrat arhitekt agresivnih, a ne vedno uspešnih poslovnih odločitev. ▸ A francia hírügynökség jelentése szerint az elmúlt néhány évben a Pfizer többször is agresszív, de nem mindig sikeres üzleti döntéseket hozott.
Bil je sploh eden glavnih arhitektov napada na Irak leta 2003. ▸ A 2003-as Irak elleni támadás egyik fő kitervelője volt.
Nekdanji premier velja za glavnega arhitekta gospodarskega vzpona še pred tremi desetletji zelo nerazvitega kmetijskega otoka. ▸ Az egykori miniszterelnök a három évtizede még igen fejletlen mezőgazdasági sziget gazdasági fejlődése fő hajtómotorjának számít.

arista -ae, f

1. bodica, poseb. žitna res(in)a, osina: Varr., V., O. idr., munitor (frux) vallo aristarum Ci.

2. met.
a) klas, lat: mollis, pinguis V., gravidae aristae V., O., maturis albescit messis aristis V.; tudi o nardinem sadu: Plin., Stat., nardi aristae O.
b) v pl. klasnat sadež, vrste žita, žito: si... solis instabis aristis V. če boš le žita sejal.
c) (pesn.) žetev (= čas žetve): Cl.

3. pesn. pren.
a) resasti, ščetinasti lasje: cum excussit membris timor albus aristas Pers.
b) ribja kost, koščica: Aus.
c) aristae zeli(šča) nasploh: Val. Fl.

Aristonīcus -ī, m (Ἀριστόνικος) Aristonik,

1. tiran v Metimni na Lesbu: Cu.

2. nezakonski sin pergamskega kralja Evmena II.; skušal si je prisvojiti pergamsko državo, ko jo je bil njegov polbrat Atal (Attalus) l.133 zapustil Rimljanom; l.129 je bil v Rimu obglavljen: Ci., S. fr. idr.

arnese m

1. priprava, orodje:
gli arnesi del fabbro kovaško orodje

2. pog. predmet, stvar, zadeva, onega:
a che serve quell'arnese? čemu služi tista zadeva?

3. oprava, obleka:
vuoi che mi presenti in quest'arnese? hočeš, da se pokažem tako oblečen?

4. gospodarsko ali telesno stanje:
essere bene, male in arnese biti v dobrem, slabem stanju
rimettersi in arnese gospodarsko si opomoči

5. pog. slabš. malopridnež, falot, lopov:
è un pessimo arnese hud malopridnež je

arracher [araše] verbe transitif izruvati, izpuliti, iztrgati, izdreti; izsiliti (priznanje, obljubo)

arracher les mauvaises herbes izruvati plevel
un obus lui a arraché le bras granata mu je iztrgala roko
arracher des aveux, une promesse, un secret à quelqu'un priznanje, obljubo, skrivnost izsiliti iz koga
s'arracher de, à iztrgati se od, iz
s'arracher quelqu'un, quelque chose trgati se, prepirati se za koga, za kaj
s'arracher les cheveux de colère lase si puliti od jeze
arracher des larmes à quelqu'un izvabiti komu solze, koga v jok spraviti
arracher quelqu'un de sa maison spoditi koga od hiše
arracher quelqu'un à la misère iztrgati, izvleči koga iz bede
arracher quelqu'un au sommeil koga iz spanja vreči, iztrgati
s'arracher des bras de quelqu'un iztrgati se komu iz rok
on se l'arrache trgajo se zanj
s'arracher les yeux oči si (medsebojno) izpraskati

arranger [arɑ̃že] verbe transitif urediti, uravnati, razporediti, razvrstiti; pripraviti, prirediti; organizirati; popraviti; predelati (tekst); poravnati (spor); zadovoljiti; populaire okrasti

s'arranger popraviti si, urediti si (obleko, pričesko); znajti se, dobro si napraviti, najti sredstva in pota (pour za); urediti se; juridique poravnati se, napraviti poravnavo, pogoditi se (z upniki); sporazumeti se, domeniti se; zadovoljiti se, biti zadovoljen (de z)
arranger une affaire urediti zadevo
arranger un pique-nique, un voyage organizirati, prirediti piknik, potovanje
il est difficile d'arranger tout le monde težko je zadovoljiti vse ljudi
cela m'arrange tout à fait to mi čisto ustreza, tako mi je čisto prav
arranger quelqu'un de la belle manière (familier) koga pošteno zdelati
cela s'arrange très bien to je kar dobro (urejeno), to kar ustreza
cela s'arrangera to se bo (že) uredilo, bo že boljše
ça m'arrangerait to bi mi ustrezalo, konveniralo
faire arranger sa montre dati si popraviti uro
avec lui, je m'arrangerai toujours z njim se bom vedno razumel
les choses ont l'air de s'arranger položaj je videti boljši
le temps s'arrange vreme se boljša
tout s'arrange! vse se uredi!
arrangez-vous pour avoir fini avant trois heures napravite tako, da boste končali pred tretjo uro
ne t'inquiète pas, je m'en arrangerai ne delaj si skrbi, bom že kako naredil, da bo prav
il s'est fait arranger (familier) pustil se je ogoljufati (prelisičiti, pretentati)

arreglar urediti, določiti; poravnati (račun); pripraviti; naravnati (uro)

arreglar las cuentas obračunati s kom
arreglarse zediniti se
arreglarse con el acreedor poravnati se z upnikom
arreglarse el pelo frizirati se
arreglarselas pomagati si iz težav, znajti se
¡arréglate! pomagaj si sam! znajdi se!
ya me arreglaré con él z njim bom že opravil

arremangar [g/gu] zavihati, podpasati, spodrecati

arremangarse rokave si zavihati; hitro se odločiti
nariz arremangada zavihan nos

arricciare

A) v. tr. (pres. arriccio)

1. navijati, kodrati:
arricciare i baffi, i capelli navijati brke, lase

2. pren. vihati, ježiti, napenjati:
arricciare il pelo ježiti dlako
arricciare il naso vihati nos

3. gradb. grobo ometati:
arricciare una parete grobo ometati steno

B) ➞ arricciarsi v. rifl. (pres. mi arriccio) zviti se, gubati se, kodrati se, naježiti se:
con l'umidità mi si arricciano i capelli na vlagi se mi lasje kodrajo

arrīdeō (adrīdeō) -ēre -rīsī -rīsum

1. smejati se s kom, smejati se ob čem; abs.: cum risi, adrides O., riserit, adride; si flerit, flere memento O.; z dat. personae: ut ridentibus adrident, ita flentibus adsunt humani vultus H., morbus est, non hilaritas, semper arridere ridentibus Sen. ph.

2. smehljati se komu, čemu, nasmehniti (nasmihati se) komu; abs.: haec cum ille dixisset adrisissetque adulescens Ci., cum arrisissent, discessimus T.; z dat. personae: notis familiariter arridere L. znancem prijazno se nasmihati, arr. praetori stupenti Sen. rh., cui saevum arridens Sil. (v zobe) se mu režeč; z dat. rei: probrosis in se dictis, maledictis suorum infantium Sen. ph.; redko z acc. personae, v pass. samo enkrat: si (adhibiti) arriderentur Ci. (De optumo genere oratorum, 4, 11, in še tu pišejo novejši izdajatelji: riderentur); s splošnim acc. rei = posmehniti (posmehovati) se čemu: video, quid adriseris Ci. čemu se posmehuješ, Flavius... id arrisit Piso ap. Gell.

3. pren.
a) le pesn. ugoden biti; abs.: cum tempestas adridet Lucr.; z dat.: quandoque mihi Fortunae adriserit hora Petr. poet.
b) (u)goditi, ugajati, prijati; abs.: si modo arriserit pretium Plin. iun.; večinoma z dat.: quod valde mihi arriserat, vehementer displicet Ci. ep., quibus (amicis) haec... adridere velim H.

arrimar nasloniti (se), o-, pod-preti, približati; dodati, na stran dati; preiti (koga pri napredovanju), zapostaviti

arrimar el bastón odložiti vrhovno poveljstvo
arrimar el hombro (al trabajo) krepko se dela lotiti, rokave si zavihati
arrimarse nasloniti se, (pri)bližati se; pridobiti si površno znanje o čem
arrimarse a alg. potegniti s kom

arriver [arive] verbe intransitif dospeti (à do), priti, prihajati; aéronautique pristati; segati (à do); doseči (à quelque chose kaj); dotekati; uspeti; dogoditi se

arriver à cheval prijahati
arriver en voiture pripeljati se
arriver par le train, en auto prispeti z vlakom, z avtom
arriver en courant priteči
il arrive que ... zgodi se, da ...
cet enfant m'arrive déjà à l'épaule ta otrok mi pride že do ramen
un malheur est vite arrivé nesreča je hitro tu
arriver à échéance zapasti (o menici)
arriver à expiration ugasniti, prenehati, postati neveljaven
arriver à ses fins doseči svoj cilj
cet homme veut à tout prix arriver ta človek hoče na vsak način uspeti (v življenju)
cela ne m'est jamais arrivé to se mi še ni zgodilo
cela peut arriver à tout le monde to se lahko vsakemu zgodi
il lui arrive souvent de mentir on se često zlaže
arriver à l'heure priti točno (po voznem redu)
arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
arriver à bon port dospeti nepoškodovan
arriver en retard priti z zamudo, imeti zamudo
n'arriver à rien nikamor ne priti
j'arrive à (+ infinitif) posreči se mi, uspem
il est arrivé un accident zgodila se je nesreča
en arriver à (+ infinitif) (pr)iti tako daleč, da ...
j'en arrive à me demander si ... sprašujem se celó, če ...
y arriver do-, skončati, narediti, opraviti, familier shajati (z denarjem)
arriver comme un chien dans un jeu de quilles (figuré) nenadoma in neprilično priti
un malheur n'arrive jamais seul (proverbe) nesreča nikoli sama ne pride

arrojar (proč, ven) vreči, izsuti, izliti, razliti, izžarevati, oddajati (vonj); bruhati

arrojar contra el suelo na tla vreči
arrojar de sí spoditi
la cuenta arroja un saldo de račun izkazuje saldo od
arrojar se predrzniti se; planiti, zagnati se
arrojarse al mar skočiti v morje
arrojarse a algn. planiti na koga
arrojarse por (de) la ventana skoz okno skočiti

arrostrar

arrostrar la muerte smrti kljubovati
arrostrar (con) los peligros nevarnostim kljubovati
arrostrarse upati si, drzniti se

Ārruntius 3 (Ārrūns) Aruncij(ev), ime rim. rodu,

1. L. Arruntius Lucij Aruncij, govornik, zgodovinopisec, pomemben in značajen državnik, konz. l. 6 po Kr.; potem ko si je pri Tiberiju nakopal zavist in bil preganjan od Sejana in Makrona, si je l.37 po Kr. sam prerezal žile: Vell., Sen. rh., Sen. ph., Plin., T.; apel.: Arruntii T. ljudje (možje), kakršen je bil Aruncij.

2. sloviti zdravnik v času ces. Klavdija: Plin.; apel.: Arruntii Plin. možje, kakršen je bil Aruncij.

3. L. Arruntius Stella Lucij Aruncij Stela, nav. samo Stella, rim. pesnik v Domicijanovem času, Marcijalov in Stacijev prijatelj, konz. najbrž l.101 po Kr.: Mart., Stat., Sid.

4. Arruntius Celsus Aruncij Celz, nav. samo Celsus, rim. slovničar v času Antonina Pija: Prisc.

ars -artis, f (prim. lat. arma, iners, sollers, gr. ἄρτιος pripraven, primeren)

I. pri čem rabljena umetnost =

1. prirojena ali pridobljena umetelnost, spretnost, (pri)ročnost, izurjenost: opus est vel arte vel diligentiā Ci., superaturum omnes in ceteris artibus N. v... umetnosti, v... znanju, aucta arte quadam nec abnuendi tale quicquam nec palam affirmandi L., arte canere O. ali arte laboratae vestes V. spretno, umetelno, si quid artis in medicis est Cu. če so zdravniki kaj spretni, exercitatio artem paravit, ars decorem T.

2. met. (nižja) umetnost, rokodelstvo, obrt: L., O. idr., ars humilis ali sordida, artes sordidiores Ci., artes, quarum omne opus est in faciendo et agendo Ci., omitto hasce artes vulgares: coquos, pistores, lecticarios Ci., minimeque artes eae probandae, quae ministrae sunt voluptatum: cetarii, lanii, coqui, fartores, piscatores, ut ait Terentius Ci., ars gubernandi Ci., Q. ali gubernatoris Ci., Palladis ars V. stavbarstvo, tesarstvo, ars ludicra Q., artes ludicrae Sen. ph. (gledališko umetnost so Rimljani prištevali k nižjim umetnostim), artem facticare Ci. ali exercere H., profiteri captandorum testamentorum artem Sen. ph. obrtniško se ukvarjati z lovom na dediščino, profiteri artem tesserariam Amm. s kockanjem se preživljati.

II.

1. po določenih pravilih urejena umetnost; vednost (veda), znanost: Zeno censet artis maxime proprium esse creare et gignere Ci., artium aliud eius modi genus est, ut tantummodo animo rem cernat, aliud, ut moliatur aliquid et faciat Ci., artes ingenuae Ci. ep., O. ali liberales Ci. umetnosti „svobodnjakov“, „svobodne“ ali „lepe“ umetnosti, professio honestarum artium Cu. pečanje s..., ars Roscii Ci., ars fingendi Ci. kiparstvo, Victoriae summa arte perfectae Ci. kaj umetelno, hydriae eadem arte perfectae Ci. prav tako umetelno, poëtae ingenium arte sua expressit Ci., do Graecis litteras, do multarum artium disciplinam Ci., artis scriptor Corn.; studia (poklicne zvrsti) atque artes Ci. znanosti, artes studiorum liberalium Ci. za svobodne poklice potrebno znanje, ars imperatoris et oratoris boni Ci., ars bene disserendi Ci. dialektika, ars dicendi Ci., Q., ars oratoria Ci., ars eloquentiae Q., ars rhetorica Q., ars grammatica Plin., musica ars Plin. glasba (pri Ter. pesništvo), ars medendi O., Plin. = ars Apollinea O. = ars medicina Varr., Hyg. = ars medentium Stat. zdravilstvo, zdravništvo, medicina, artes medicae O., artes urbanae L. pravništvo in zgovornost, belli artes L., ars armorum Q., ars militaris T., ars imperatoria Q., tamquam eaedem militares (= militum) et imperatoriae artes essent L., morsus arte levabat V. s čaranjem, disciplinae et artes Ci. praktični in teoretični pouk, tako tudi: artes atque doctrina Ci.

2. met.
a) pravila, na katerih sloni kaka umetnost ali znanost = teorija: res mihi videtur facultate (v praksi) praeclara, arte (v teoriji) mediocris Ci., non omnia, quae loquimur, mihi videntur ad artem et praecepta revocanda Ci. teoretična pravila = praecepta atque artes Q., ex arte dicere, scribere Ci. po pravilih umetnosti; iudicium si arte caret H. umetnostne teorije, čuta, razuma za umetnost, artes, quae traduntur Q. podana pravila umetnosti; teoretično znanje: in quo (orator) adiungat artem Ci., sine ulla arte aut ratione, quae sint in artibus recta ac prava, diiudicant Ci.; pl. artes = teoretični nauki: ab iis artibus, quibus aetas puerilis ad humanitatem informari solet Ci.; sg. ars = učni sestav: rem arte comprehendere Ci. v učni sestav spraviti, earum rerum, quae quasi in arte traduntur, inscientia Ci.; učbenik, učna knjiga, zlasti govorniški učbenik, retorika (knjiga): Q., rhetorum artes, artes oratoriae Ci., hoc ex antiquis artibus elegit Ci., artem scindes Theodori Iuv.; slovnica: slovničarji; pri poznejših slovničarjih ars = slovniška veda.
b) umetn(išk)o delo, umetnina, umotvor: me quidem ipsae illae nostrae Athenae non iam operibus magnificis exquisitisque antiquorum artibus delectant Ci., artes, quas Parrhasius protulit H., aeraque et artes suspice H.; pl. pesn. o eni umetnini: clipeum efferri iussit, Didymaonis artīs V.
c) umetniška vrednost: in eo candelabro ars certare videtur cum copia Ci., tripodes pondere et arte pares O., pretiosae artis vasa Cu.
č) pooseb. le v pl. Artes boginje umetnosti, Muze: Mnemosyne Iovi... Artium peperit chorum Ph.

III. pren.

1. (nravno) svojstvo, lastnost, vedenje, obnašanje, ravnanje, navada: multae sunt artes eximiae Ci., homo praeditus optimis moribus artibusque Ci., non bellandi virtus solum, sed multae aliae artes Ci., bonae artes S., T. dobre, hvalevredne lastnosti, hac arte Pollux arces attigit igneas H. s to lastnostjo = z vztrajnostjo, ingenii dotes vel animi artes Cu., antiquae artes tuae Pl. tvoje nekdanje življenje in ravnanje, illud, quod cecidit, arte corrigas Ter. z modrim ravnanjem, mea ars Ter. moja marljivost, delavnost, malae artes S. slabe navade, artibus bonis malisque mixtus T. iz kreposti in pregreh; pl. artes sredstva, pot(a), način(i): artes nocendi V., quaesitae nocent artes V. prisiljena umetelna sredstva, imperium facile his artibus retinetur, quibus initio partum est S., bonae artes T. hvalevredna sredstva; zvijače, zvijačnosti, lokavščine, lokavosti, spletke, prevare: capti eadem arte sunt, qua ceperant Fabios L., non bello aperto, sed suis artibus, fraude et insidiis est circumventus L., arte eludere libertatem populi Romani L., ludere arte virum O., at Cytherea novas artes, nova pectore versat consilia V., ignari scelerum tantorum artisque Pelasgae V., peritissimus artium belli Cu., fraudes innectere ponto antiqua parat arte Lucan., summis artibus pellicere aliquem ad aliquid Suet.

2. izumetničenost, prisiljenost, umetna vzgoja (dreves): in quascumque volet artīs... sequentur V., plausus tunc arte carebat O. je bilo neprisiljeno.

articolare²

A) v. tr. (pres. articolo)

1. pregibati (ude):
articolare un dito pregibati prst

2. jezik izgovoriti, izgovarjati, artikulirati

3. pren. razčleniti, razčlenjevati:
articolare un trattato in due sezioni razčleniti razpravo v dva dela

B) ➞ articolarsi v. rifl. (pres. mi articolo)

1. stikati se (kosti)

2. deliti se:
l'opera si articola in sedici volumi delo je razdeljeno na šestnajst zvezkov

3. glasba povezati, členiti tone (pri izvajanju)

articulus -ī, m (demin. artus -ūs)

1. člen(ek), prstni člen, ud: hominis digiti articulos habent ternos, pollex binos Plin.; sinekdoha prst, ud: exsolvere sese omnibus e nervis atque ossibus articulisque Lucr., littera articulo pressa tremente O., quid sit utile, supputat articulis O. na prstih, multis diluta labella abstersti guttis omnibus articulis Cat.; pren. preg.: molli articulo tractare aliquem Q. rahlo zahajati s kom.

2. met. sklep, gleženj, kost: articulorum dolores Ci. bolečine od protina, crura sine articulis C., articulus, quo iungitur capiti cervix L. vratni sklep, auxerat articulos macies O. je bila bolj vidne naredila, ad numerum articulus cadens Ci. najzgornejši prstni sklep, medii articuli Q. srednji prstni sklepi, articuli elapsi in priorem partem Cels. naprej izvinjene kosti, illi iusta cheragra contudit articulos H., articulum extorquere (izviniti, izpahniti si) Sen. ph., nodi corporum, qui vocantur articuli Plin., articulorum nodi Plin. od protina odebeljeni sklepi, articuli alarum Plin. perutni sklepi.

3. bot. kolence: existit tamquam ad articulos sarmentorum gemma Ci., seges in articulum it Col., Plin. se kolenči; od tod tudi: montium articuli Plin. deli, ki vežejo gorovja.

4. pren.
a) (o govoru) člen, del, oddelek: Q., continuatio verborum..., si est articulis membrisque distincta Ci. po večjih in manjših stavčnih členih, oratio sine nervis et articulis Corn. brez vezi in členov; od tod tudi kratek stavek: Icti. ali vez(ava) (stavčnih členov), tudi posamezna beseda: Icti., Prisc., multa enim sunt verba, quae quasi articuli conectunt membra orationis Ci.; v slovnici zaimek (hic in quis): Varr., spolnik: Q.
b) (o času) odločilni trenutek, preokret, kratka doba, razdobje: Ter., Val. Max., commoditatis omnes articulos scio Pl., ut eum suis condicionibus in ipso articulo temporis adstringeret Ci., in quo articulo rerum mearum Cu. ob... preokretu mojega položaja, articulus austrinus Plin. doba, ko zaveje jug, in articulo Cod. Th. takoj.
c) (o drugih abstr. rečeh) odstavek, oddelek, stopnja, točka: latitudinem articuli Plin., per eosdem articulos et gradus Suet. po... nižjih in višjih stopnjah častnih služb, civilis articuli umbra Ap., in multis nostri iuris articulis Icti., ventum est ad ipsum articulum causae Arn. h glavni točki.

artikulirati glagol
1. (povedati z besedami) ▸ artikulálJasno se mora artikulirati skupno stališče, kaj si sploh želimo. ▸ Világosan kell artikuláltunk közös álláspontunkat arról, hogy mit is akarunk egyáltalán.

2. (tvoriti glasove ali zvoke) ▸ artikulálUčenci skupinsko berejo pesem in kmalu ugotovijo, da morajo brati zelo razločno, izrazito artikulirati glasove. ▸ A tanulók csoportokban olvassák a verset, és hamarosan rájönnek, hogy nagyon tisztán kell olvasniuk, artikulálva a hangokat.

3. pogosto v umetnosti (izraziti ali izkazati) ▸ artikulál
Šele z neutrudnimi raziskovanji tehnike lahko umetnik jasno artikulira likovni jezik. ▸ Egy művész csak a technika fáradhatatlan kutatásával képes világosan artikulálni a vizuális nyelvet.
Religija je eden izmed načinov, kako kultura artikulira vprašanja. ▸ A vallás az egyik módja annak, ahogyan a kultúra a kérdéseket artikulálja.

4. (izoblikovati ali opredeliti) ▸ artikulál
Mnogi komentatorji v EU in Sloveniji se sprašujejo, zakaj je levica v krizi, zakaj ji ne uspe artikulirati alternative zavoženemu neoliberalnemu projektu. ▸ Az EU-ban és Szlovéniában számos kommentátor kérdezi, hogy miért van válságban a baloldal, miért nem tud alternatívát artikulálni a félresikerült neoliberális projekttel szemben.
Tisti avtorji v zgodovini evropske politične misli, ki so artikulirali pojem države, praviloma niso pestovali idej o taki ali drugačni Evropski uniji. ▸ Az európai politikai gondolkodás történetének azon szerzői, akik az állam fogalmát artikulálták, általában nem dédelgették az ilyen vagy olyan Európai Unió gondolatát.
Na tem kongresu se je jasno artikulirala opozicija. ▸ Ezen a kongresszuson az ellenzék egyértelműen artikulálódott.