Franja

onegáviti -im i onégati -am kazuje radnju o kojoj ne možemo ili ne želimo jasnije govoriti ili se može razumjeti iz konteksta: kaj ves dan onegaviš okoli hiše
što se vrzmaš oko kuće čitav dan; gospodinja že od jutra onegavi po kuhinji
domaćica se već od jutra vrti po kuhinji; zalotili so ga, ko se je onegavil z drugimi ženskami
zatekli su ga kad je ljubakao s drugim ženama

oniromancie [-rɔmɑ̃si] féminin razlaganje, vedeževanje iz sanj

Ophir, indecl. Ófir, dežela v južni Arabiji: Vulg. — Od tod adj. Ophirius 3 ófirski, iz Ófira: Plin.

oppidō, adv. (iz *ob-pedom; za Q. že zastar. beseda) iz dna, od dna, od temeljev = docela, popolnoma, silno, zelo, prav (stopnjuje adj. in adv., redkeje glag.): Pl., Ter., Auct. b. Afr., Ap., Amm., minus vetus o. ridiculus Ci., o. adulescens sacerdos lectus L.; v besedni igri z oppidum: toto oppido et quidem oppido quaesitum Ap.; kot pritrjevalen odgovor na kako vprašanje = kajpada, seveda, menda da, pa ja (ustrezni adj. ali adv. se lahko dostavi iz vprašanja): estne ita ut dixi liberalis? oppido Ter., omnene? oppido Pl., oppido quam nenavadno, neizmerno, silno, od sile: Vitr., pleraque o. quam parva erant L., o. quam breve intervallum L.

optime [ɔ́ptimi] samostalnik
britanska angleščina, univerza študent, ki je na izpitu iz matematike dobil oceno druge ali tretje stopnje

Opūs² -ūntis, acc. -ūnta in -ūntem, f (Ὀποῦς) Opúnt, mesto v Lokridi ob Evripu: L., O., Plin., Mel. — Od tod adj. Opūntius 3 opúntski, iz Opúnta, v Opúntu: H., Mel., Philodamus Ci., herba Plin. (vrsta smokve); subst. Opūntiī -ōrum, m (Ὀπούντιοι) Opúntijci, Opúnčani, preb. Opunta: L.

òputa ž
1. usnjen jermenček, iz katerega se pletejo opanki: veže liku za -u je velik siromak
2. hajdučka oputa bot. navadni volčin

orànica ž monoksil, iz debla izdolben čoln: prešao je Dunav na uskom a dugačkom čunu, inače zvanom oranica

orfèača ž iron. pevka iz orfeja, orfeuma

orichalcum -ī, n (gr. ὀρείχαλκος „gorska ruda“; po ljud. etim. pisano tudi aurichalcum)

1. rumena (žolta) med, medenina: Ci., V., H., Plin., Suet.

2. meton.
a) meden(inast)a trob(ent)a: Val. Fl.
b) orožje iz medi (medenine): Stat.

oriental vzhoden, jutrov; orientalski; pristnega sijaja (dragulj); ameriška španščina iz Urugvaja

España Oriental Vzhodna Španija
Iglesia Oriental grška cerkev
Imperio Oriental bizantinsko cesarstvo
orientales m pl orientalci, jutrovci; Am Urugvajci

originaire [ɔrižinɛr] adjectif prvoten, začeten; po rodu iz, doma iz

il est originaire de Suisse rojen je v Švici
il est originaire du pays (on) je domačin

ornithomancie [-mɑ̃si] féminin vedeževanje iz ptičjega leta ali petja

orpaillage [ɔrpajaž] masculin izpiranje zlata iz peska

orpailleur [ɔrpajœr] masculin iskalec ali izpiralec zlata iz peska

orseille [ɔrsɛj] féminin vrsta lišaja; škrlatna barva iz tega lišaja za barvanje volne ali svile

Osca -ae, f Óska, mesto v tarakonski Hispaniji (zdaj Huesca v Aragoniji): Vell., Fl. — Od tod adj. Oscēnsis -e óški, iz Óske: Varr., argentum L. hispanski srebrn novec, kakršne so kovali v Oski že pred Rimljani; od tod subst. Oscēnsēs -ium, m Óski, Oščáni, preb. Oske: C., Plin.

òsječina ž (ijek.), òsečina ž (ek.) dial. iz brun narejena koča, brunarica

osláčiti se òslāčīm se dial. norčevati se iz koga: oslače se s nama, izruguju nam se

osmúkati -am
1. smúžditi: osmukati listje z veje; osmukati jagode
2. svući: kuščar si je osmukal kožo
3. ogoliti, ogolititi: veter osmuka drevje
4. ogrebenati: osmukati lan
5. osmukati ribo istisnuti iz ribe ikre i mliječ, mleč