Franja

approprier [-rie] verbe transitif prilagoditi, prikrojiti; odmeriti (à po), uravnati, urediti

s'approprier quelque chose prilastiti si kaj, polastiti se česa
s'approprier à quelque chose prilagoditi se čemu, ustrezati čemu
approprier son style au sujet prilagoditi svoj stil predmetu
s'approprier le bien d'autrui prilastiti si tujo imovino

approssimare

A) v. tr. (pres. apprōssimo) približati

B) ➞ approssimarsi v. rifl. (pres. mi apprōssimo) približati se:
l'estate si approssima bliža se poletje

approvisionner [-zjɔne] verbe transitif oskrbovati, oskrbeti (de quelque chose s čim), dobavljati; opremiti

approvisionner de houille oskrbeti s premogom
s'approvisionner oskrbeti se (de, en z), napraviti si zalogo
s'approvisionner en essence (automobilisme) oskrbeti se, založiti se z bencinom
s'approvisionner de bois pour l'hiver oskrbeti se z drvmi za zimo
s'approvisionner chez l'épicier du quartier nakupovati pri špeceristu svoje četrti

appuntare²

A) v. tr. (pres. appunto)

1. priostriti, zašiliti, ošiliti:
appuntare una matita ošiliti svinčnik

2. pripeti, speti:
si appuntò un fiore sul petto na prsi si je pripela cvetico

3. usmeriti, nameriti, upreti, napeti:
appuntare lo sguardo upreti pogled
appuntare le orecchie napeti ušesa, prisluhniti
appuntare i propri sforzi usmeriti napore

B) ➞ appuntarsi v. rifl. (pres. mi appunto)

1. redko, knjižno oprijeti se, nasloniti se

2. biti usmerjen:
su quei fatti s'appunta il nostro interesse zanimajo nas tisti dogodki

appunto¹ avv.

1. prav, točno, natanko:
le cose stanno appunto così z zadevo je natanko tako
cercavo appunto te prav tebe sem iskal
per l'appunto prav tako

2. (v odgovorih zelo pritrdilno) da!, tako je!, točno tako!:
Sei ancora qui? - Per l'appunto! Ali si še tukaj? - Seveda!
Intendevi parlare di questo? - Appunto! Si nameraval govoriti o tem? - Tako je!

appuyer [apɥije] verbe transitif opreti, podpreti; nasloniti; verbe intransitif sloneti, pritisniti (sur na); poudariti

appuyer sur quelque chose vztrajati na čem
s'appuyer sur opirati se na, naslanjati se na
s'appuyer sur quelqu'un (figuré) zanesti se na koga; popolnoma komu zaupati; sklicevati se na koga
appuyer une échelle contre un mur nasloniti lestev ob zid
appuyer la demande de quelqu'un podpreti prošnjo kake osebe
appuyer le pied sur la pédale pritisniti nogo na pedal
appuyer sur un mot poudariti besedo
appuyer sur le champignon (automobilisme, familier) dati plin
appuyer sur la détente sprožiti (puško)
appuyer sur la droite, à droite (automobilisme) zapeljati, zaviti na desno
(populaire) s'appuyer des aliments, des boissons jesti, piti
s'appuyer une corvée naložiti si kaj zaradi obveznosti, proti svoji volji
(populaire) s'appuyer quelque chose, de faire quelque chose (figuré) na vrat si kaj obesiti, nakopati si na glavo, nerad kaj narediti
je me suis appuyé tout le travail des absents nakopal sem si na glavo vse delo odsotnih
je me suis appuyé de venir jusqu'ici proti svoji volji sem prišel semkaj

aprire^*

A) v. tr. (pres. apro)

1. odpreti, odpirati; razširiti, razpreti:
aprire una porta odpreti vrata
aprire le braccia razširiti roke
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. paziti
aprire gli occhi alla luce pren. roditi se
aprire gli occhi a qcn. pren. odpreti komu oči
aprire bocca odpreti usta, spregovoriti
non aprire bocca molčati
aprire le braccia a qcn. pren. koga ljubeznivo sprejeti
aprire un locale pubblico odpreti javni lokal
aprirsi un varco tra la folla utreti si pot skozi množico

2. odpreti, ustanoviti:
aprire una scuola odpreti šolo

3. pren. odkriti, razodeti, izpovedati:
aprire il proprio animo a qcn. odpreti komu svojo dušo

4. odpreti, začeti:
aprire la seduta odpreti sejo
aprire la caccia odpreti lovsko sezono
aprire la luce prižgati luč
aprire il televisore prižgati, vključiti televizor
aprire il corteo voditi sprevod, biti na čelu sprevoda
aprire il fuoco voj. odpreti ogenj

B) ➞ aprirsi v. rifl. (pres. mi apro)

1. odpreti se, razklati se, razpreti se:
la terra si aprì zemlja se je odprla
apriti cielo! inter. za božjo voljo! strela božja!

2. odpreti se (cvet)

3. odpreti se, zjasniti se

4. odpreti se, zaupati se komu:
aprirsi con qcn. odpreti se komu

apropiar prilagoditi; prisoditi

apropiarse prilastiti si

aprovechar rabiti, uporabljati, izkoriščati, izkoristiti; koristiti, pomagati

aprovechar una ocasión izkoristiti priliko
¡que aproveche! na zdravje!
no aprovechar para nada popolnoma neuporaben biti
aprovecharse v prid si obrniti, uporabiti, izpopolniti se v
aprovechar de alg. izkoriščati; posiliti

āra -ae, f (st.lat., osk. in umbr. āsā) vsako dvignjeno mesto iz zemlje, kamenja, ruše idr.

1. grmada: ara sepulcri V., Sil., ara sepulcralis O.

2. kamnit spomenik: ad memoriam aeternitatis (exstructa) ara virtutis Ci., erigere duodecim aras ex quadrato saxo Cu., ara Lunensis Suet. iz lunskega marmorja.

3. pl. arae skalovje, kleči, poseb. kot nom. propr. Ārae Skalovine, Kleči okrog egimurskega (Aegimūrus) otoka: Varr. ap. Serv., Plin., saxa vocant Itali Aras V.

4. daritveno ognjišče, žrtvenik, nizek žrtvenik iz zemlje, kamenja, ruše, ne le v svetiščih, v taborih in na javnih krajih, ampak tudi v zasebnih hišah: Iovis ara Pl., vidi Iovis aram sanguine turparei (= turpari) Enn., ara penatium Ci., ara maxima V., O. = ara ma-gna T. Herkulov žrtvenik na Volovskem trgu (forum boarium) v Rimu, aram condere L., aras ponere V., aram dedicare Ci., aram consecrare deo Ci., simulacra arasque consecrare N., si aram tenens iuraret Ci. = med prisego so se držali žrtvenika, od tod aram tangere V. priseči (prisegati); pl. nam. sg.: filia victima aris admota L., ibat ad antiquas Hecates Perseïdos aras O., talibus orantem dictis arasque tenentem audiit omnipotens V. Pogosta je zveza arae et (ac, atque) foci, arae focique darovališča po svetiščih in hišah, državna in domača svetišča, domovina in dom, država in rodbina: in aris et focis Ci., quos tu et aras et focos relinquere coëgisti Ci., ego pulsus aris, focis, dis penatibus Ci., de aris ac focis decernere Ci., contra aras et focos arma ferre, bellum gerere Ci., aris atque focis bellum parare S., pro aris atque focis certare S., pro aris focisque dimicare L.; tudi samo: relictis aris suis trans maria sequi colonos Sen. ph.; met. pribežališče, zavetišče, zavetje (iskaje varstva so sedali na žrtvenike): tamquam in aram confugitis ad deum Ci., hic portus, haec arx, haec ara sociorum Ci., caput urbis, templum sanctitatis, aram sociorum inflammare Ci., ara tribunatūs Ci., confugere ad aram legum Ci., dextrae firma sit ara meae O., tu citius venias portus et ara tuis O.; pren. Āra Žrtvenik, ozvezdje na južnem nebu: Hyg., Nepae cernes propter fulgentis acumen Aram Ci. poet., pressa Ara O. nizko stoječi žrtvenik. — Kot nom.propr.
a) Ara Ubiōrum Žrtvenik v Ubijcih, postavljen Avgustu na čast, pozneje mesto (zdaj Bad Godesberg pri Bonnu): T.
b) Philaenōn Arae (Φιλαίνων βωμοί) Žrtvenika bratov Filenov (gl. Philaenī), pristaniško mesto ob kartaginsko-kirenski meji: S.; tudi Philaenorum arae: Mel., Plin.

arabeska samostalnik
1. umetnost (okrasek; vzorec) ▸ arabeszkVsepovsod so po zidovih številne arabeske, po tleh marmor in tu in tam lončnice. ▸ A falakon számos arabeszk, a padlón márvány, itt-ott cserepes növények.
Fasado je prekril s kovinskimi naoknicami v slogu arabskih arabesk. ▸ A homlokzatot arab arabeszk stílusú fém zsalukkal díszítette.

2. glasba (skladba ali del skladbe) ▸ arabeszkSolist z arabeskami poudarja določene orkestrske barve in njihova razpoloženja. ▸ A szólista arabeszkekkel hangsúlyozza a zenekari színeket és azok hangulatát.

3. (plesna figura) ▸ arabeszk
Plesalkin gib je izrazito prežet z liričnostjo: izredno senzibilne roke, lahkotnost giba, visoke in precizne arabeske. ▸ A táncosnő mozgása kifejezetten lírai: rendkívül érzékeny kézmozdulatok, könnyed mozgás, magas és precíz arabeszkek.

4. (misel ali pripoved) ▸ tekervényes történet, cikornyás történet
Hvala lepa za človeka, ki si ne zna na hitro s priročnimi arabeskami okrasiti življenjepisa! ▸ Mire megyek olyasvalakivel, aki képtelen cikornyás elemekkel gyorsan megszépíteni az önéletrajzát!
Zavozlane rebuse tega mesta sem najprej odkrival v njegovih iskrivih pisateljskih arabeskah, zdaj pa jih odkrivam še v minimundusu njegovega puba. ▸ A város titokzatos rébuszait először sziporkázó, tekervényes történeteiben fedeztem fel, most pedig a kocsmája minimunduszában.

5. (motiv, ki spominja na arabesko) ▸ arabeszk, tekervényes motívum, cikornyás motívum
Vsak plesalec je v roki držal kratek meč, s katerim je moral izvesti zahtevno arabesko, tako da je z zaporednimi gibi rok in nog nakazoval izmenične poteze medsebojne agresivnosti in podreditve. ▸ Mindegyik táncos rövid kardot tartott a kezében, amellyel egy összetett cikornyás formagyakorlatot kellett végrehajtaniuk, a karok és lábak egymást követő mozdulataival a kölcsönös agresszió és behódolás váltakozó gesztusait sugallva.
Iz gobca se mu je cedila tenka nit sline in na tleh kabine risala arabesko. ▸ A pofájából vékony nyálcsík csordogált, és cikornyás alakzatot rajzolt a fülke padlójára.

6. (kompleksen preplet) ▸ kavalkád, egyveleg
Okusi so se prepletli v pravo arabesko in nas spodbudili k premlevanju ponudbe z jedilnega lista. ▸ Az ízek valódi kavalkádban tobzódtak, és arra sarkaltak bennünket, hogy alaposan áttanulmányozzuk az étlap kínálatát.
Čakala me je nova celina, črna kot oglje, peščena arabeska hašiša in žalostnih večerov, v katerih se vonj dima meša z laježem psov pod neskončnimi zvezdami. ▸ Várt rám az új kontinens, szénfekete, a hasis és a szomorú esték kavalkádja a homokban, ahol a füst szaga elvegyült a kutyák ugatásával a végtelen égbolt alatt.

arare v. tr. (pres. aro)

1. orati:
arare un campo orati njivo
arare in su e in giù pren. zastonj si prizadevati
arare diritto pren. ravnati, obnašati se pravilno

2. pren. knjižno pluti:
arare il mare pluti po morju; pren. početi kaj jalovega

arbitrātus -ūs (klas. le v abl. sg.), m (arbitrārī) (lastni, svoj) razsodek, izprevidek, (svoje) mnenje, misel, volja, svojevoljnost, neomejeno (po)oblastilo: L., T., Suet., tuos (= tuus) arbitratus sit, conburas, si velis Pl., arbitratu alicuius Ca., eius mulieris arbitratu gessisse praeturam Ci., quasi me tuo arbitratu et non meo gratum esse oporteat Ci., cuius arbitratu sit educatus Ci., cuius (Sullae) arbitratu de communibus negotiis consuleretur S.

arbitrium -iī, n (arbiter)

1. prisotnost tuje osebe: en locus ab omni liber arbitrio (arbitro?) vacat Sen. tr.

2. razsodnikova razsodba, razsodniški izrek o čem: aliud est iudicium, aliud arbitrium (prim. iudex in arbiter) Ci., arb. rei uxoriae Ci., captare arbitria principalium armorum Vell. lastiti si razsodništvo v prepiru poglavarjev, arbitrium recipere Icti.

3. pren.
a) sodniški izrek, sodba, odredba: cum... de te... Minos fecerit arbitria H., penes usum est arbitrium loquendi H., id arbitrium sui consilii esse negavit Cu., victoris arbitrium exspectare (opperiri) Cu., victoriae arbitrium agere Cu.
b) (lastni, svoj) razsodek, izprevidek, (svobodna) odločitev, volja, mnenje: Lucr., H., O., quid enim ille unquam arbitrio suo fecit? Ci., eius (Aristidis) arbitrio N., arbitrio meo, parentum arbitrio Cu., ad arbitrium suum imperare C., ad arbitrium tuum testes dabo Ci., non vestri erit arbitrii, si... L., arb. in eligendo L., liberum arbitrium pacis ac belli L., arbitrium salis vendendi L., arbitria funeris Ci. (po stanu in imetju odmerjena) pogrebščina (pren.: nondum palam factum erat occidisse rem publicam, cum tibi arbitria funeris solvebantur Ci.), arbitrium liberum mortis Cu. svobodna izbira smrti, arbitrio auris uti Gell. po sluhu odločati.
c) gospostvo, svojevoljnost, (neo-mejena) oblast: Sen. ph., Plin., Q., Suet., ut omnia unius arbitrio gererentur N., quam (vitam) ne alieno arbitrio amitteret N., cuius (Iovis) nutu et arbitrio caelum, terra mariaque reguntur Ci., in eius arbitrium ac potestatem venire nolebant Ci., me vindices ab Romanorum arbitrio L., arbitrio volucrum raptatur equorum O., arbitrium regni (rerum Romanarum) agere T.

arbitror -ārī -ātus sum (arbiter)

1. kot priča opazovati, prežati na koga, kaj, prisluškovati čemu: quid agant, arbitrarier Pl., arb. dicta alicuius Pl., domūs attiguae fortunas Ap.; abs.: coram arbitratur Ap.

2. pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), ceniti: Ter., Gell.; z dat.: alicui fidem parvam Pl. komu malo vere dajati.

3. jur. kot razsodnik (prim. arbiter) razsoditi (razsojati): si arbitro paritum non esset in eo, quod utroque praesente arbitratus esset, poenam commissam Dig.; z dat. personae ali rei: si is, cuius arbitrium est, non vivat vel adesse non possit aut rei (po drugih: ei) arbitrari nolit Dig.

4. klas. le pren. (iz tehtnih razlogov in z mirno vestjo) soditi, meniti, misliti, imeti za kaj, smatrati za kaj: illud verbum... „arbitror“, quo... utimur, cum ea dicimus iurati, quae comperta habemus..., sustulit atque omnia se scire dixit Ci., hoc cum ceterae gentes sic arbitrantur, tum ipsis Siculis ita persuasum est, ut... Ci., neque id sine causa arbitrari videbantur N.; z ACI: S., L. idr., quis hoc bellum ab uno imperatore confici posse arbitraretur? Ci., angustos se fines habere arbitrabantur C.; z dvojnim acc.: scelestissimum te arbitror Pl., ego P. Clodium arbitrabar perniciosum civem Ci., alteram sententiam periculosam arbitror Ci., nihil tutum arbitrari C.; v vrinjenem stavku: ut Helvetii arbitrabantur C., ut (ego) arbitror Ci., Q., quemadmodum nonnulli arbitrabantur Ci.

Opomba: Star. imp. II. arbitramino (= arbitrator) Pl.

arboretum samostalnik
(ustanova za ogled rastlin) ▸ arborétum

arco m (pl. -chi)

1. lok:
tendere l'arco napeti lok: pren. meriti v kaj
stare con l'arco teso pren. biti zelo pozoren, previden, oprezovati
PREGOVORI: l'arco sempre teso si spezza preg. lok, ki je vedno napet, poči

2. mat. lok

3. arhit. lok, obok:
arco a tutto sesto polkrožni lok
arco a sesto acuto šilasti lok
arco rampante oporni lok

4.
arco del cielo, arco celeste nebesni svod, obok
arco delle sopracciglia lok obrvi
arco trionfale slavolok

5. elektr.
arco voltaico, elettrico električni oblok
saldatura ad arco obločno varjenje
lampada ad arco obločnica

6.
l'arco della vita življenjski krog, ciklus, življenjska doba
nell'arco di quattro secoli quella civiltà si sviluppò e decadde v štirih stoletjih je ta civilizacija doživela razcvet in propad

7. glasba lok:
strumento ad arco godalo
gli archi godala
concerto per archi godalni koncert
quartetto d'arco godalni kvartet

ardito

A) agg.

1. pogumen, drzen, smel, nepremišljen; nesramen, predrzen:
comportamento ardito nepremišljeno ravnanje
complimento ardito predrzen kompliment
farsi ardito opogumiti se
farsi ardito di drzniti si

2. pren. nov, izviren:
immagine ardita izvirna prispodoba

3. toskansko strm:
strada ardita strma pot

B) m hist. ardit, jurišnik

arenare, arenarsi v. intr., v. rifl. (pres. areno)

1. nasesti (na peščino)

2. pren. zaustaviti se, zastati, zatakniti se:
le trattative si sono arenate pogajanja so zastala

argomentare

A) v. tr. (pres. argomento) sklepati:
il suo stato d'animo si poteva argomentare da una certa suscettibilità o njegovem duševnem stanju je bilo mogoče sklepati po nekakšni preobčutljivosti

B) v. intr. navajati razloge, utemeljevati, dokazovati, argumentirati; umovati:
argomentare bene, male dobro, slabo utemeljiti