oenanthē -ēs, f (gr. οἰνάνϑη)
1. bot. divja trta = grozd divje trte: Plin.; od tod adj. oenanthinus 3 (gr. οἰνάνϑινος) pripravljen (narejen) iz divje trte: oleum, vinum Plin.; subst. oenanthium -iī, n olje ali cvet (esenca) iz divje trte: Lamp.
2. bot. sóvec (Oenanthe pimpinelloides Linn.) Plin.
3. neki ptič, imenovan tudi parra, menda príba, vívek: Plin.
Zadetki iskanja
- oeōnisticē -ēs, f (gr. οἰωνιστική) prerokovanje avgurjev iz ptičjega leta, ojonístika: M.
- off balance [ɔ́fbǽləns] pridevnik & prislov
ne v ravnotežju, (spravljen) iz ravnotežja - officiōsus 3, adv. - ē (officium)
1. ustrežljiv, uslužen, ugodljiv, postrežljiv, vóljen (volján): homo, amicitia Ci., voluntas, epistula O., sedulitas H., homines Lampsaceni summe in omnes cives Romanos officiosi Ci., homo officiosior Ci., officiosissima natio Ci., officiose scribere, hoc facere Ci., sed illa officiosius Ci., reverentissima et officiosissima venit ad me Plin. iun.; occ. iz uslužnosti (vneme) izvirajoč (= ki ga narekuje uslužnost), vóljno (voljnó) prevzet: dolor Ci., hi officiosi labores mei Ci., pietas Sen. ph.
2. „službi primeren“, pripravljen za službo; od tod subst. officiōsus -ī, m
a) strežnik v kopališču: Petr.
b) ljubimec, ljubček, pripravljen ustreči pohoti drugih: impudicus Sen. rh. - ȍglava ž opanki iz usnja z glave
- ògrabak -pka m ograbek, žitni snop iz ograbljanega latja
- ògredak -tka m dial. večji kamen, ki na njivi štrli iz zemlje
- Ohioan [ouháioən]
1. pridevnik
ohajski, iz Ohia
2. samostalnik
prebivalec Ohia (ZDA) - Ohrenfluß, Ohrenfluss, der, Medizin ušesni iztok, izcedek iz ušesa
- Ohrenlaufen, das, Medizin izcedek iz ušes; Ohrenlaufen haben: X hat ... Xu se cedi iz ušes
- òkno s, mn. ȍkna in òkna rod. ȍkānā in okánā
1. okno, lina
2. šipa: na prozoru su razlupana -a, kupiti nova -a za prozore
3. jašek: okno u rudniku
4. predal v kašči: prebacivati žito iz jednoga -a u drugo
5. odprtina, skozi katero teče iz mlinske zajeze voda v žleb
6. odprtina pod lokom mostu
7. vrelec: on nade okno vode hladne - Olbia -ae, f (Ὀλβία = blaženo [srečno] mesto) Ólbija
1. mesto na skrajnem severovzhodnem delu obale Sardinije z edinim dobrim pristanom ob tem obrežju (zdaj Terranova): Ci. ep., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Olbiēnsis -e ólbijski, iz Ólbije: ager L., epistula Ci. ep.
2. mesto v Bitiniji, pozneje imenovano Nicaea: Plin. — Od tod adj. Olbiānus 3 ólbijski, pri Ólbiji: sinus Mel. (zdaj vzhodni del zaliva Ismit)
3. mesto na obrežju narbonske Galije, kolonija Masilije: Mel.
4. mesto v evropski Sarmatiji ob reki Hipanis, miletska kolonija, po Plin. imenovano tudi Olbiopolis (Olbiópolis, Olbiópola) in Miletopolis (Miletópolis, Miletópola, zdaj Kudak blizu Okzakova): Mel. - old-world [óuldwə:ld] pridevnik
staroveški, starovesten; iz starega sveta (Evrope, Azije, Afrike) - Ōlenus (Ōlenos) -ī, f (Ὤλενος) Ólen
1. mesto v Ahaji med Patrami in Dimo: Plin. (z nom. Olenum).
2. staro mesto v Ajtoliji ob Trakintu: Sen. tr., Hyg. — Od tod adj. Ōlenius 3 (Ὠλένιος) ólenski, iz Ólena, olénijski = ajtól(ij)ski: capella ali pecus O. = Amalthea, astrum Stat., Tydeus Stat. (ker je rojen v ajtol(ij)skem Kalidonu). - olfatear vohati, iz-, za-vohati
- olive [ɔ́liv]
1. samostalnik
botanika oliva, oljka; olivna barva
množina jed iz sekljane govedine z olivami
zoologija vrsta mehkužca
2. pridevnik
oliven, oljčen, olivne barve, zelenkast - omitir iz-, o-pustiti, spregledati; zamuditi; preskočiti (pri branju)
no omitir esfuerzos, sacrificios nobenih naporov, žrtev se ne ustrašiti
no omitir medios para ničesar ne opustiti za
he omitido decírselo pozabil sem mu to reči - omphacium -iī, n (gr. ὀμφάκιον) olje ali sok iz nezrelih oliv ali vinskih jagod, nekakšen podbíranec: Plin.; od tod omphacomel -mellis, n sirup iz soka nezrelih oliv ali vinskih jagod: Plin. Val.
- Onchēstus -ī (Ὀγχηστός) Onhést
1. m reka v Tesaliji: L.
2. f mesto v Bojotiji z Neptunovim svetiščem; od tod adj. Onchēstius 3 onhést(ij)ski, iz Onhésta: O. - onde
A) avv. knjižno
1. odkod
2. odkoder
3. iz česar, zaradi česar
B) cong. da (bi), zato, da (bi) (finalno):
chiedo consiglio onde sapermi regolare prosim za nasvet, da se bom znal ravnati