Franja

qua¹

A) avv.

1. tu, tukaj, sèm; (poudarek pri prislovih kraja):
vieni qua fuori pridi ven!
entra qua dentro vstopi (sem) noter!
sono qua vicino sem tu blizu, tu zraven, v bližini; pren. tu, zdaj:
qua ti volevo tukaj sem te čakal!
qua viene il difficile tukaj se začnejo težave

2. (emfatično ali poudarjeno v izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
eccolo qua di nuovo! no, spet je tukaj!
guarda qua che pasticcio! glej no, kakšna zmeda!
qua la mano e facciamo la pace tukaj imaš roko, pa se pobotajva!

3.
in qua sem, semkaj (kraj)
voltati in qua sem se obrni!; do danes (čas)
da un anno in qua že leto dni
da un tempo in qua že nekaj časa
da un pezzo in qua pog. že dalj časa

4.
di qua od tod:
di qua non mi muovo od tod se ne premaknem; pog. tu, sem, v tej sobi, v to sobo:
vieni di qua che parliamo con calma pridi sem, da se v miru pogovoriva!; pren. na tem svetu:
finché sto di qua mi godo la vita dokler sem na tem svetu, hočem življenje uživati
andare di qua e di là iti sem in tja
per di qua tod:
per di qua faremo più presto tod pridemo prej
al di qua tostran

B) prep.
di qua da, al di qua di, in qua di, da tostran, blizu, pred:
di qua dal fiume il terreno è del nonno tostran reke je zemljišče mojega deda
abito più in qua di piazza Garibaldi stanujem pred Garibaldijevim trgom

quatre [katr] adjectif štiri

se mettre par quatre uvrstiti se po štiri
jouer à quatre mains igrati štiriročno
exposé aux quatre vents izpostavljen vetru z vseh strani
à quatre pas d'ici nekaj korakov od tod, čisto blizu
quatre à quatre prestopajočpo štiri stopnice
boire, manger comme quatre piti, jesti za štiri
clair comme deux et deux font quatre jasno ko beli dan
se mettre en quatre (pour) vse sile napeti, raztrgati se (za)
se renir à quatre s težavo se obvladati
entre quatre yeux med štirimi očmi
être tiré à quatre épingles biti zelo skrbno oblečen
fendre, couper un cheveu en quatre dlako cepiti
n'y pas aller par quatre chemins iti naravnost proti cilju
marcher à quatre pattes iti, plaziti se po vseh štirih
un de ces quatre matins nekega dne
faire le diable à quatre peklenski trušč delati
quatre barré četverec (čoln) s krmarjem
quatre sans barreur četverec brez krmarja
Henri quatre Henrik IV.
chapitre quatre četrto poglavje
faire les quatre cents coups razsipno, potratno živeti

quattro

A) agg.

1. štiri:
le quattro stagioni štirje letni časi
i quattro punti cardinali štiri strani neba
pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči

2. četrti:
vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega

3. ekst. malo, nekaj:
abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
fare quattro chiacchere poklepetati
fare quattro salti malo po domače zaplesati
sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti

B) m, f štiri:
le quattro štiri (ura)
tiro a quattro četverovprega
quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se

quedito čisto tiho, lahno; polagoma

andar muy quedito previdno iti na delo

quérir [kerir] verbe transitif iskati

aller quérir iti po
venir quérir priti po
envoyer quérir poslati po

quiēs¹ -ētis, f (indoev. kor. *qu̯ei̯ē, qu̯i(i)ē- udobno počivati; prim. skr. ciráḥ dolgotrajen, dolg, sl. počiti, počivati, pokoj, počitek, počitnice, stvnem. (h)wīla = nem. Weile čas, stvnem. wīlōn, wīlēn = nem. weilen muditi lat. tran-quillus)

1. (od)počitek, počivanje, pokoj, sprostitev, oddih, odlastek: H., Iust., Cu., Vell., Cels. idr., ex labore quieti se dare C., quietem capere C. odpoči(va)ti se, počivati, quietem praestare L. počitek privoščiti, dovoliti (dati) komu odpočiti se (= da se odpočije), neque fugere posse neque quietem pati S., somnus et ceterae quietes Ci. druge vrste počitka; s subjektnim gen.: senectutis Ci.; z objektnim gen.: operum V. počitek od (po) … , mors malorum ac miseriarum quies est Ci.; nam. gen.: proeliis quietem habere L.; occ.
a) tišina, tihota, tihost: quies inter frigus et calorem V. pomladna tišina, ventorum Plin.
b) molk, molčanje: atrox clamor et repente quies T.
c) ponočni mir, spanje: Pl., Sen. tr., Val. Max., Arn. idr., quietem capere O. spati, ire ad quietem Ci. spat iti, tradere se quieti Ci., tum se quieti dedit et quievit verissimo quidem somno Plin. iun., alta quies pressit iacentem V., secundum quietem ali in quiete Ci. = per quietem Suet. v spanju, neque vigiliis neque quietibus sedari S.; meton. α) sen, prikazen v sanjah, sanjsko videnje, privid: Stat., Vell. idr., ducem terruit dira quies T. β) čas spanja, noč: opaca quies Stat., trahere quietem Pr. (= trahere noctem V.). γ) počivališče, ležišče: intectae fronde quietes Lucr.

2. metaf.
a) večni mir (in pokoj), večno spanje, smrtno spanje, smrt: olli dura quies oculos urget V., si forte tibi properarint fata quietem Pr.
b) mirovanje, mir (naspr. bellum, seditio, tumultus idr.): quies diuturna S., quietem Italiae referre C., ingrata quies genti T., consuleret quieti urbis T.
c) mirovanje (miroljubnost) v političnem pomenu, nevtralnost: Suet. idr., Attici quies Caesari fuit grata N., Regulus quiete detensus T.
d) duš(ev)ni mir: Sen. ph., Vell. idr., illa quies animo, quam tu laudare solebas O. — Pooseb. Quiēs -ētis, f Kvíes, Kviéta, boginja miru (pokoja): L., Stat.

Opomba: Star. dat. ali abl. quiē: Afr., Laevii fr. ap. Prisc.

quitar vzeti, odvzeti, iztrgati, oropati; odtegniti; izmakniti; oprostiti (dolžnosti); preprečiti, ovirati; odpraviti, ukiniti, izključiti; prepovedati; parirati

quitar la cabeza obglaviti; fig koga znoriti
quitar a uno lá capa (fig) koga okrasti
quitar la cáscara (la piel, el pellejo) olupiti, oluščiti
quitar la clientela (trg) odvzeti odjemalce
quitar la comunicación (telefonski) pogovor prekiniti
quitar de delante s poti spraviti
quitar de encima a/c koga česa osvoboditi
quitar con la lima odpiliti
quitar del medio s poti spraviti
quitar la mesa mizo pospraviti
quitar el pellefo odreti; pretepsti
quitar la vida umoriti, usmrtiti, na oni svet poslati
sin quitar ni poner natančno, točno; primerno
te voy a quitar la cara (ali el hocico) (fig) glavo ti razbijem (grožnja)
sin quitar ofo de ella ne da bi odvrnil pogled od nje
eso me quita la respiración to mi jemlje sapo
eso me quita el sueño to mi ne da spati
eso no quita para que... s tem ni rečeno, da ...; kljub temu; pri vsem tem
¿quién la quita? kdo dvomi o tem?
lo cortés no quita (a) lo valiente hrabrost ne izključuje vljudnosti
nadie le quita su mérito nihče mu ne jemlje (krati) njegove zasluge
ni quita ni pone on nima nobene besede, on je ničla
eso me quita las ganas to mi (po)kvari tek (apetit); to mi jemlje veselje (za delo)
una moza que quita el sentido (ali la cabeza) očarljivo dekle
de quita y pon de quitaipón; ¡quita! nesmisel! kje pa! fej!
¡quitar allá! proč od tu!; ni govora!
me quitas la luz na luči si mi, luč mi zastiraš!
eso no hay quien lo quite tega ne more nihče zabraniti
quitando eso ne glede na to; v ostalem, sicer
ella me quitó el ir a paseo zaradi nje nisem mogel iti na sprehod
¡no quite V. la cara! ne obračajte stran obraza!
quitarse oddaljiti se, umakniti se, s poti iti
quitarse la careta demaskirati se
quitarse una costumbre odvaditi se
quitarse el sombrero odkriti se
quitarse los vestidos sleči se
quitarse de umakniti se (od); opustiti
quitarse de delante s poti iti
quitarse de encima a alg. koga se znebiti
no se le quita del lado ne odmakne se od njega
¡quítate de ahí! proč od tu!
¡quítate de la luz! pojdi mi z luči!
¡quítese V. de hí! stopite v stran; (pop) nesmisel! ni govora o tem! to pripovedujte komu drugemu!

quitter [kite] verbe transitif o-, za-pustiti, ločiti se (od)

quitter ses fonctians opustiti svoje funkcije
quitter ses vêtements odložiti obleko
quitter ses gants sleči rokavice
quitter le deuil odložiti žalno obleko
quitter l'habit religieux odložiti redovniško obleko
ne pas quitter des yeux ne izpustiti iz oči
quitter la place à quelqu'un napraviti prostor komu
quitter sa peau preleviti se; spremeniti se
ne quittez pas l'écoute (l'appareil) ostanite pri oddajniku (pri telefonskem aparatu)
quitter le droit chemin zapustiti pravo pot, zaiti na stranska pota
la vie l'a quitté umrl je
le train a quitté les rails vlak se je iztiril
quitter le lit, la chambre vstati iz postelje, spet iti iz sobe (bolnik)
quitter la partie opustiti kaj, odnehati; (vieilli) spregledati, odpustiti
je vous quitte de me répondre ni vam treba odgovoriti mi
se quitter razstati se, raziti se, ločiti se
ils se sont quittés bons amis razšla sta se kot dobra prijatelja
quitter prise spustiti; odnehati

rabiot, biau [rabjo] masculin, familier ostanki hrane ali živil po prvi razdelitvi; presežek; nadurno delo; militaire dopolnilni službeni rok

aller chercher du rabiot de viande à la cuisine iti po ostanek, dodatek mesa v kuhinjo
faire du rabiot delati nadure; militaire služiti pri vojakih preko predpisane dobe
la durée du rabiot est égale au nombre de jours de prison encourus pendant le service militaire čas dodatne, dopolnilne vojaške službe je enak številu dni, prebitih v zaporu med vojaško službo

raccourci, e [rakursi] adjectif skrajšan; figuré okrajšan, povzet; masculin očrt, povzetek

à bras raccourci(s) na vso moč, na vse pretege
en raccourci v izvlečku, kratko povzet; masculin bližnjica
prendre un raccourci iti po bližnjici

race¹ [réis] samostalnik
tek, tekanje
figurativno potek, tek (časa, stvari, življenja itd.); hitra struja, tok reke, brzica
ameriško rečno korito, jez, kanal; mlinski žleb, rake
šport dirka, tekma, tekmovanje (tekačev, konj, jadrnic itd.)
figurativno tekmovanje, boj, borba

the races konjske dirke
race boat šport tekmovalni čoln
race driver voznik dirkalnega avtomobila, avtomobilski dirkač
race horse dirkalni konj
the race for the presidency tekmovanje za predsedništvo
bicycle-race kolesarska dirka
boat-race veslaška tekma
horse-race konjska dirka
motor-race avtomobilska, motorna dirka
a half-mile race tek na pol milje
the armement race tekma v oboroževanju
obstacle race tek čez zapreke
mill-race mlinski žleb, rake
to attend the races prisostvovati konjskim dirkam
to go to the races iti, hoditi na dirke
to run a race udeležiti se dirke
figurativno his race is run življenje se mu je izteklo
his race was nearly run bil je skoraj na koncu svoje življenjske poti

racine [rasin] féminin, botanique korenina; zobna, lasna korenina; besedni koren; mathématiques koren; figuré izvor; osnova, temelj

sans racine brez korenine
racine carrée, cubique (d'un nombre) kvadratni, kubični koren (števila)
racine n^ième (mathématiques) nti koren
racine tuberculeuse korenski gomolj
extraction féminin d'une racine (mathématiques) korenjenje
aller à la racine de quelque chose iti kaki stvari do dna
avoir de profondes racines dans (figuré) biti globoko zakoreninjen v
couper le mal dans ses racines iztrebiti zlo s korenino vred
extraire une racine (mathématiques) koreniniti
pousser des racines pognati korenine
prendre racine ukoreniniti se (tudi figuré)

račun² moški spol (-a …)

1. die Rechnung (hotelski Hotelrechnung); blagajniški: der Kassenbon, die Kassabestätigung; (faktura) die Faktura; (potrdilo) der Belegzettel
kontrolni račun die Gegenrechnung
navidezni/začasni račun Pro-Forma-Rechnung
znesek računa der Rechnungsbetrag
blok z računi der Rechnungsblock
izstaviti komu račun za (jemandem) eine Rechnung ausstellen (tudi figurativno), figurativno die Rechnung präsentieren
dati na račun in Zahlung geben, anzahlen
plačilo na račun die Akontozahlung
poravnati račun eine Rechnung begleichen
predložitev računa die Präsentation einer Rechnung
upoštevanje v račun die Inzahlungnahme

2. (obračun) die Rechnung (letni Jahresrechnung)
dati račun za Rechenschaft ablegen/geben über
zahtevati od koga naj položi račune Rechenschaft verlangen (von)
polaganje računov die Rechenschaftslegung
dolžnost polaganja računov die Rechenschaftslegungspflicht

3.
figurativno na račun koga auf Kosten (von), auf (jemandes) Kosten
na tuj račun auf fremde Kosten
figurativno delati račun brez krčmarja die Rechnung ohne den Wirt machen
figurativno iti na račun koga auf (jemandes) Schuldkonto gehen/kommen
iti v račun komu (jemandem) behagen
imam še račune s teboj ich habe mit dir noch ein Wörtchen zu reden/ein Hühnchen zu rupfen
prekrižati račune komu (jemandem) einen Strich durch die Rechnung machen

ràčūn -úna m
1. račun: koliko iznosi račun; tražiti račun; predložiti, platiti, podmiriti račun; imati s kim stare -e; pomrsiti kome -e; praviti račun bez krčmara; voditi -a o prilikama; staviti na račun; to mi ne ide u račun; tekući, završni račun; žiro račun; integralni, diferencijalni račun; račun dobitka i gubitka; račun varijacija; račun vjerojatnosti; račun izjednačenja
2. računstvo: koji predmet je tebi miliji, račun ili latinski jezik
3. čist račun duga ljubav; otići bogu na račun iti pred božjo sodbo, umreti

račún (-a) m

1. conto, calcolo:
rezultat računa je pravilen il risultato del calcolo è esatto

2. trg. conto, fattura, nota, bolletta; ekst. spesa:
račun za elektriko, vodo la bolletta dell'elettricità, dell'acqua
račun šivilje la nota della sarta
živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri
dati, vzeti ... tolarjev na račun dare, prendere... talleri in conto

3.
zaključni račun bilancio

4.
na račun koga, česa di, grazie a qcn., qcs.
smejati se na svoj, na tuj račun ridere di se stesso, degli altri
obogateti na račun tujega dela arricchirsi grazie al lavoro altrui

5. pren. (načrt, cilj) calcolo; progetto:
prekrižati komu račune intralciare i progetti di qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. delati račun brez krčmarja fare i conti senza l'oste
polagati račun za kako dejanje rispondere di qualche azione
pren. poravnati račune regolare i conti
pog. jemati na račun comperare a ufo
ne iti v račun non andare a genio
voditi račun o čem tener conto di qcs.
račun je plačljiv v osmih dneh la fattura è pagabile entro 8 giorni
mat. štirje osnovni računi le 4 operazioni aritmetiche
ekonomski račun economicità
obremeniti račun addebitare il conto
priti na svoj račun trovare il proprio tornaconto
vzeti v račun mettere in conto
izdati račun emettere una fattura
imeti s kom stare račune avere vecchi conti (in sospeso) con qcn.
račun, prosim! cameriere, il conto!
ekon. tekoči račun conto corrente
ekon. žiro račun giroconto
mat. diferencialni račun calcolo differenziale
infinitezimalni, integralni račun calcolo infinitesimale, integrale
obrestni račun calcolo degli interessi
sklepni račun calcolo deduttivo
verjetnostni račun calcolo delle probabilità
PREGOVORI:
čisti računi, dobri prijatelji patti chiari, amici cari; patti chiari, amicizia lunga

rade [rad] féminin luka; sidrišče (pred pristaniščem)

rade artificielle, naturelle umetna, naravna luka
être en rade, rester en rade (figuré) ne moči iti naprej, nadaljevati
la voiture est en rade avro ima okvaro, ne more naprej
laisser un camarade en rade zapustiti, pustiti na cedilu tovariša
laisser un projet en rade opustiti načrt
le projet est resté en rade načrt so opustili, načrt je padel v vodo

radio [radjo] féminin radio, radijski aparat; radiografija, rentgeniziranje; masculin radiogram; radiotelegrafist

à la radio po radiu
par radio po radiu, brezžično
radio féminin scolaire šolski radio
appareil masculin (de) radio radijski aparat
poste masculin (récepteur) de radio radijski sprejemni aparat
poste masculin de radio portatif prenosni radijski aparat
avoir la radio et la télé imeti radio in televizijo
les radios sont bonnes rentgenske slike so dobre
passer à la radio iti na rentgensko slikanje

radiographier [-grafje] verbe transitif slikati z rentgenom (un malade, un organe bolnika, organ)

se faire radiographier iti na rentgensko slikanje, dati se slikati z rentgenom

raffiner [-fine] verbe transitif (pre)čistiti, rafinirati; oplemenititi (kovine); kvasiti, fermentirati (sir); verbe intransitif rafinirati se, prečistiti se; postati finejši; pretiravati, gnati na ostrino, tirati do skrajnosti (sur quelque chose kaj)

raffiner le sucre, le pétrole rafinirati sladkor, petrolej
raffiner sur l'élégance iti v skrajno eleganco
raffiner ses manières izgladiti manire

ráj (rája) m

1. rel. paradiso, cielo:
zemeljski raj paradiso terrestre, eden
iti v raj andare in paradiso
živeti kot v raju stare, sentirsi in paradiso

2. pren. (velika sreča, ugodje) paradiso:
obljubljati raj promettere mirabilia, mari e monti
umetni raji (po uživanju mamil) paradisi artificiali
davčni raj paradiso fiscale