Franja

deep¹ [di:p] pridevnik (deeply prislov)
globok; temeljit; zatopljen
figurativno skrivnosten, skrit; nerazumljiv; temen; nizek (glas); skrajen, velik
sleng zvit

in deep water(s) v neprilikah, v težavah
deep reader navdušen bralec
deep drinker hud pijanec
pogovorno to go off the deep end razburiti se; figurativno zaleteti se
deep in thought zatopljen v misli, zamišljen
deep delight velik užitek
a deep man zviti lisjak
deep kneebend počep
deep disappointment hudo razočaranje
to play deeply igrati za velik denar
to drink deeply pogledati globoko v kozarec; figurativno pridobiti si mnogo izkušenj

dēpōnō -ere -posuī -positum

I.

1. položiti (polagati), (na tla) postaviti (postavljati): caput Pl., O., corpora, lecticam L. fr., Suet., lecticā paulisper depositā Ci.; hanc vitulam depono H.; šalj.: aliquem d. vino Pl. koga z vinom (na tla) položiti = napiti ga; ret.: Chattos saltus suus Hercynius … deponit T. spušča v ravnino, zapušča v ravnini. Kam? in acie tertio ordine … deponi Varr. (o triarijcih), cum in gremiis mimarum mentum mentemque deponeres Ci., d. plantas (grebenice) in hortis O. ali malleolum in terram, semina sulco Col. zasaditi (zasajati), lyram in muris O., latus in harenis O., fessum militiā latus depone sub lauru mea H., d. corpora sub ramis arboris altae V. uleči se, inter genua sua caput Ap.; pesn. s samim abl.: caput strato d. O.

2. occ.
a) kaj (kot poverjeno blago) spraviti (spravljati), shraniti, v (s)hrambo dati (izročiti, izročati): amphoras in templo Dianae N., signa deposita apud amicos Ci., apud alium eas phaleras habuisse depositas Ci., d. impedimenta citra Rhenum C., liberos, uxores suaque omnia in silvis C., obsides apud eos C., ut ibi (Corinthi) obsides deponerentur L., ad saucios deponendos adire Apolloniam C. da bi ranjence spravil na varno, d. pecuniam apud aliquem ali in delubro Ci. ali ad (v) Phacum L., d. pignus Lucan., testamentum depositum apud virgines Vestales Suet.; od tod subst. pt. pf. dēpositum -ī, n v hrambo dano (poverjeno) blago, polog: Q. (VII, 2, 50; XI, 2, 25), nec umquam depositum tibi sospes erit Iuv., depositum reposcere Suet., in deposito habere, pro deposito esse apud aliquem Icti.
b) denar (kot posojilo) varno naložiti: habere in Africa trecenties HS fundis nominibusque depositum Petr.; pren. komu kaj izročiti (izročati), poveriti (poverjati), zaupati: eas (pecunias) in publica fide L., communem causam populique ius in vestra fide ac religione deponit Ci., quae rimosā bene deponuntur in aure H., quidquid habes, age, depone tutis auribus H., fallere depositum pripraviti ob zaupano = ob posevek: O. (Metam. V, 480) ali = ob zaupano Deaniro: O. (Metam. IX, 120), in quo omnes sollicitudines meas deposui Sen. ph. v čigar srce sem izsul vse svoje skrbi.

3. kako poslopje podreti, porušiti: aedificium Icti., deposita arx Stat.

II.

1. odložiti (odlagati), stran da(ja)ti, znebiti se česa: sarcinas, gladium Ci., arma odložiti: V., Cu., Q. ali položiti: Ci., C., L., onus C., Lucr., coronam L., circum caput micantes radios O., laurum capillis (abl.) ponite! deponunt O., d. soleas Mart., comas Mart. ali crinem T. odrezati, odstriči, ungues et capillos Petr. nohte obrezati in lase odstriči, spiritum Q. sapo zadrževati, vela Sil. sneti, zviti, puerum Plin. iun. razprtati, uxorem et liberos Fl. z voza dati, homines funibus Veg. po vrveh spustiti (spuščati), legiones Auct. b. Afr. ali exercitum in terram Iust. na suho postaviti, izkrcati, aliquem per fenestram Vulg. iz sobe skoz okno spraviti. Od kod? onera iumentis C. tovorno živino razprtati, librum de manibus Ci., cadaver regis de cruce Vulg. s križa sneti. Kam? coronam in aram L.; pesn.: quam (Latonicam) mater prope Deliam deposivit (gl. opombo) olivam Cat. je rodila, d. onus naturae ali fetus in eius tugurio Ph. skotiti, povreči.

2. pren. odložiti (odlagati), (o)pustiti, odreči se, odpovedati se čemu, slovo dati čemu, rešiti se česa, znebiti se česa, izogniti se čemu, odkloniti kaj: onere deposito officii Ci., d. accusatoris personam (krinko), amicitias, inimicitias, invidiam, insidias, molestias, audaciam, timorem, opinionem, tantam dignitatem, ineptias istas et desideria urbis Ci., memoriam alicuius rei ali aliquid ex memoria Ci. pozabiti, provinciam, aedificationem, maerorem atque luctum Ci., omnes curas doloresque Ci. ep., imperium Ci., C., N., Suet., Iust., gloriam Ci., C., consilium C., adeundae Syriae consilium Ci., simultates Ci., Suet., animam N. izdihniti (dušo), ut prius animam quam id (odium erga Romanos) deposuerit N. da je prej izdihnil kakor je (= ga) opustil, d. vitam N., bellum S., L., O., T., Iust. končati, spem C., H., Suet., pudorem H., magistratum C., dictaturam L., Q., Suet., tutelam L., triumphum L. odkloniti, nomen O., famem O. utolažiti, sitim O. (u)gasiti, reparandae classis cogitationem Auct. b. Alx., vota Iuv., honorem Suet., barbariem, tyrannidem, studia belli, metum, odia, offensam Iust. — Od tod subst. pt. pr. dēpōnēns -entis, n (sc. verbum) deponentnik, gram. za glagole, ki „odlagajo“ aktivne oblike (izvzemši pt. pr., pt. fut. in inf. fut.) ter imajo v pasivnih oblikah (razen gerundija) aktivni in medialni pomen: Char., Prisc.

III. (ker so umirajoče polagali s postelje na zemljo) met. pt. pf. dēpositus = umirajoč, ki mu ni rešitve (o bolniku, ki mu je zdravnik napovedal smrt), tudi = umrl: Acc. fr., Caecil. fr., Luc. ap. Non., ut depositi proferret fata parentis V., iam prope depositus O., depositum nec me qui fleat, ullus erit? O.; kot subst. masc.: depositus meus Petr.; pren. izgubljen: mihi videor … maxime aegram et prope depositam rei publicae partem suscepisse Ci.

IV. drž.pr. (v pozni lat.) koga iz službe dati (spraviti), odstaviti: Aug.

Opomba: Nenavaden pf. dēposīvī: Pl., Cat.; inf. pf. dēposīsse: V. (Catal.); sinkopirani pt. pf. dēpostus: Luc. ap. Non.

einigeln: sich einigeln zviti se (kot jež); figurativ (obrambno) se zapreti vase

einringeln obkrožiti; sich einringeln zviti se

einrollen zaviti (in v), Technik uviti, uvijati (sich se); sich einrollen zviti se, zvijati se; Zug: pripeljati

figa samostalnik
1. (plod) ▸ füge
2. Ficus carica (drevo ali grm) ▸ füge, fügefa
3. (vrsta pričeske) ▸ kontyLase na zatilju zvijte v figo, spredaj naj prosto padajo. ▸ A haját a tarkóján tűzze kontyba, elöl pedig hagyja szabadon leomlani.
Dolge lase je imela zvite in spete v figo. ▸ Hosszú haját kontyba fűzte és feltűzte.

4. (iztrebek) ▸ lócitrom, ganéObvozil je konjske fige na cesti. ▸ Kikerülte az úton fekvő lócitromokat.
S pašnika moramo dnevno odstranjevati fige, še posebej, če je koncentracija konj na površino večja od optimalne. ▸ Naponta el kell távolítanunk a lócitromot a legelőről, különösen akkor, ha a lovak létszáma magasabb az optimálisnál.

froisser [frwase] verbe transitif (z)mečkati; (o)drgniti; pohoditi; figuré (u)žaliti

se froisser (z)mečkati se; prasketati; figuré biti užaljen
froisser une robe zmečkati obleko
froisser le poignet à quelqu'un komu zapestje zviti

gauche [goš] adjectif levi; neroden, nespreten; kriv, skrivljen, zvit; féminin levica (tudi politique) leva stran, militaire levo krilo; masculin odklon v levo

la main gauche leva roka
geste masculin gauche nerodna kretnja
règle féminin (toute) gauche (čisto) zvito ravnilo
centre masculin gauche (politique) zmerna levica
extrême gauche féminin skrajna levica
à gauche à main gauche levo, na levi strani
jusqu'à la gauche (populaire) do zadnjega, popolnoma
à gauche! (militaire) na levo!
à gauche masculin, (militaire) obrat na levo
mariage masculin de la main gauche priležništvo, konkubinat, »divji, koruzni« zakon
être de gauche, à gauche (politique) biti levičar, biti levičarsko usmerjen
se lever du pied gauche (figuré) z levo nogo vstati
en mettre à gauche, mettre de l'argent à gauche (familier) dati si kaj na stran, varčevati
passer l'arme à gauche (familier, figuré) umreti
prendre la gauche tenir sa gauche, conduire à gauche voziti po levi strani
prendre du gauche zviti se

gleženj samostalnik
(del noge) ▸ boka

gomitolo m klobčič:
fare un gomitolo con qcs. zviti
far gomitolo zviti se v klobčič

īn-flectō -ere -flexī -flexum navznoter upogniti (upogibati), (s)kriviti: inflexum bacillum Ci., inflectere capillum Suet., radices in nodum inf. Col. v vozel zviti, aratrum V., cornu inflexum O., carina inflexa Cat., genu inflexum Pr. pripognjeno, cervix inflexa V., Mel., digitis leviter inflexis Q., colla ad aliquid inflectere Pr., hunc inflexit pater in armis Val. Fl.; refl.: cum ferrum se inflexisset C.; med.: ex alto sinus ad urbem inflectitur Ci. tvori lok; sinekdoha (s)kriviti, spremeniti: stellae cursus sui vestigium non inflectunt Ci.; pren.: suo squalore vestros oculos inflexit Ci. je odvrnil, nomen e Graeco Ci. spremeniti in izpelj(ev)ati.

2. metaf.
a) glas spremeniti (spreminjati), glas ali z glasom zavijati (modulirati): inflexā ad miserabilem sonum voce Ci., voces cantu infl. Tib., volet (orator) inclinatā voce videri gravis et inflexā miserabilis Ci.; tako tudi: verbum Ci., orationem infl. Ci., Sen. rh., sonus inflexus Ci. srednji glas.
b) (pravico) zvijati, prevrniti (prevračati): ius civile neque inflecti gratiā neque perfringi potentiā potest Ci.
c) duha upogniti (upogibati), ganiti, (o)mečiti: corrigendus potius quam leviter inflectendus videris Ci., solus hic inflexit sensus V., precibus inflecti V., lacrimis inflectere Stat.
č) kot gram. t. t. s cirkumfleksom zaznamovati, zategnjeno izgovoriti (izgovarjati) (naspr. acuere): Arn.

jádro sail

s polnimi jádri in full sail
glavno jádro mainsail, main course
sprednje jádro foresail
z razpetimi jádri all sails set
pluti z razpetimi jádri to sail under canvas
razpeti jádro to set (ali to make) sail
razpeti vsa jádra to spread all canvas, to crowd sail
naravnati jádra po vetru to trim one's sails to the winds
treba je obračati jádra po vetru one must trim one's sails according to the wind
ladja ima razpeta jádra the ship is under canvas
razviti jádro to unfurl sail
spustiti jádro to lower (ali to strike) sail
zmanjšati jádro to shorten sail, to reef sail
zviti jádro to furl (ali to take in) sail
hitro razpeti jádro to clap on sail

jádro voile ženski spol

jadra voilure ženski spol, voiles ženski spol množine
razpeti jadra larguer (ali déferler, déployer, lâcher) les voiles
jadra speti (sneti, zviti, spustiti) amener (ali carguer, (a) baisser) les voiles; figurativno baisser pavillon, s'incliner, se rendre, capituler
s polnimi (razpetimi) jadri à pleines voiles
razpeti vsa jadra, pluti z razpetimi jadri mettre toutes voiles dehors

jádro vela f

jadra zviti, speti, sneti amainar (ali recoger) velas (tudi fig); fig darse por vencido
dvigniti jadra izar velas
pluti s polnimi jadri navegar a todas velas
z razpetimi (polnimi) jadri viento en popa (tudi fig)
vzeti komu veter iz jader (fig) desbaratar los planes de alg; anular los esfuerzos de alg
razpeti vsa jadra desplegar todas las velas

jéž (-a) m

1. zool. porcospino, istrice; ekst. riccio (Xystrix cristata):
pren. zviti se v klobčič kot jež chiudersi a riccio

2. zool.
morski jež (morski ježek) riccio di mare, echino

3. grad. costipatore

4. voj. cavallo di Frisia, ostacolo anticarro

klóbčič ball (of thread, string, wire); arhaično clew

klóbčič volne a ball of wool
zviti v klóbčič to wind into a ball
zviti se v klóbčič to curl up

klóbčič (-a) m

1. gomitolo:
klobčič volne gomitolo di lana
zviti se v klobčič raggomitolarsi

2. pren. viluppo, groviglio

klóbčič ovillo m

klobčič sukanca ovillo de hilo
naviti v klobčič ovillar
zvit v klobčič hecho un ovillo
zviti se v klobčič ovillarse, hacerse un ovillo

klôbčič pelote ženski spol , peloton moški spol

klobčič volne pelote de laine
naviti v klobčič mettre en pelote, pelotonner
zviti se v klobčič se pelotonner, se ramasser en boule, se blottir

koláč (-a) m

1. gastr. focaccia; dolce

2. pren. (kolobar, klobčič) gomitolo; cerchio:
zviti se v kolač raggomitolarsi

3. nareč. (hlebec kruha) pagnotta