Franja

Bábilon Babilonia f

babilon (zmeda, nered) babilonia f

babilonski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o Babiloncih) ▸ babiloni, babilóniai
2. (zelo velik) ▸ bábeli, babiloniRekorderka v številu imen je južnoafriška prestolnica: Cape Town, Kaapstad, Ekapa, le Cap, Kapkaupunki ali Kapstadt. V prihodnje naj bi to babilonsko jezikovno zmedo poenotili. ▸ A dél-afrikai főváros tartja a rekordot a város elnevezéseit illetően: Cape Town, Kaapstad, Ekapa, csak Cap, Kapkaupunki vagy Kapstadt. Ezt a bábeli nyelvzavart a jövőben szeretnék megoldani.V babilonski mešanici narodov, jezikov, kultur in običajev je slišati tudi dolenjsko in belokranjsko narečje. ▸ A népek, nyelvek, kultúrák és szokások babiloni keveredésében a dolenjskói és Bela krajina-i dialektus is hallható.

deuce² [dju:s] samostalnik
olepševalno, pogovorno vrag

deuce ace smola
a deuce of a mess lepa godlja, huda zmeda
deuce a bit niti malo ne
to play the deuce with uničiti, pokvariti
it will be the deuce to pay to bo vrag
the deuce! vraga!
deuce take it naj vrag vzame
where (what) the deuce kje (kaj) za vraga
the deuce of a fellow vražji dečko
go to the deuce solit se pojdi

jezikovn|i (-a, -o) sprachlich, (znotrajjezikovni) innersprachlich; Sprach- (atlas der Sprachatlas, boj der Sprachenkampf, čut der Sprachsinn, kliše das Sprachklischee, kotiček die Sprachecke, laboratorij das Sprachlabor, nasveti die Sprachberatung, občutek das Sprachempfinden, das Sprachgefühl, otok die Sprachinsel, posrednik der Sprachmittler, pouk der Sprachunterricht, prostor der Sprachraum, sistem das Sprachsystem, spomenik das Sprachdenkmal, tečaj der Sprachkursus, vodnik der Sprachführer, zakon das Sprachgesetz, zemljevid die Sprachkarte, čistost die Sprachreinheit, dediščina das Sprachgut, družina die Sprachfamilie, kultura die Sprachkultur, meja die Sprachgrenze, nadarjenost die Sprachbegabung, norma die Sprachnorm, plast die Sprachschicht, posebnost die Spracheigenheit, pravilnost die Sprachrichtigkeit, pregrada die Sprachbarriere, raba der Sprachgebrauch, reforma die Sprachreform, sorodnost die Sprachverwandtschaft, umetnost die Sprachkunst, umetnije Sprachkünste množina, vzgoja die Spracherziehung, zakonitost das Sprachengesetz, zmeda die Sprachverwirrung, bogastvo der Sprachreichtum, občestvo die Sprachgemeinschaft, ozemlje das Sprachterritorium, das Sprachgebiet, pravilo die Sprachregel, svetovanje die Sprachberatung, usmerjanje die Sprachlenkung, vprašanje die Sprachenfrage); sprach- (nadarjen sprachbegabt, napačen sprachwidrig, pravilen sprachrichtig, ustvarjalen sprachschöpferisch)
jezikovno mešan ozemlje: gemischtsprachig

kaos samostalnik
1. (zmeda; nered) ▸ káoszPonekod po nižinah je včeraj prvič v tej zimi zapadlo nekaj več snega, kar je v prometu povzročilo pravi kaos. ▸ Tegnap ezen a télen először néhány alacsonyabban fekvő vidéken kicsit több hó esett, valóságos káoszt okozva a forgalomban.

2. (o vesolju) ▸ káoszSile kaosa je poosebljala boginja morja Tiamat, ki je vzela prav zmaja za svoj simbol. ▸ A káosz erőit Tiamat, a tenger istennője testesítette meg, aki a sárkányt választotta jelképéül.

lép -a, -o beautiful, fine; pretty, nice, handsome; sweet; (obraz) good-looking; pesniško beauteous; (vreme) fair, fine, favourable; (rast, stas) wellmade, well-proportioned, well-formed, wellshaped, shapely; (ljubek) lovely, graceful, charming

lép, -a, -o kot slika as pretty as a picture
lép, -a, -oo darilo (premoženje, kompliment) a handsome present (fortune, compliment)
lép, -a, -oa godlja, zmeda a nice mess
lép, -a, -oa pot good road
lép, -a, -oi spol the fair sex
lép, -a, -oa priložnost (znesek) a fair chance (amount)
lép, -a, -oa vsota a round (ali respectable) sum
lép, -a, -oe goré beautiful mountains pl
lép, -a, -oo vreme fine weather
lép, -a, -oe umetnosti fine (ali liberal) arts pl
lép, -a, -o začetek a nice beginning
lép, -a, -oe pozdrave tvoji sestri! best regards to your sister!
lép, -a, -oega dne one fine day
lép, -a, -oa pisava a fair hand
imeti lép, -a, -oo pisavo to write a fair hand
od lép, -a, -oih besed se ne da živeti fine words butter no parsnips
lép, -a, -oo mnenje boste imeli o meni you will have a fine opinion of me, what are you going to think of me?
barometer kaže "lepo" the barometer stands at fair
to ni lepó od tebe that's not nice of you
ta je pa lép, -a, -oa! a fine (ali story), this is!
to je vse lép, -a, -oo, toda... that's all very well (ali fine), but...
kar praviš, je vse prav lép, -a, -oo, toda... what you say is all very fine, but...
to bi bilo še lepše! that would beat everything!, that would cap it all!

linternilla ženski spol (električna) žepna svetilka

lío m sveženj, cula; zmeda, dirindaj
armar un linternilla povzročiti zmedo
hacerse un linternilla zaiti v zmedo
tener linternillas opravljati umazane posle, slab glas uživati

paragraf moški spol (-a …) der Paragraph
znak za paragraf das Paragraphzeichen
nejasen/raztegljiv paragraf Gummiparagraph, Kautschukparagraph
nepregledna zmeda paragrafov der Paragraphendschungel

pojmov|en [ô] (-na, -no) begrifflich, begriffsmäßig, Begriffs- (logika die Begriffslogik, piramida die Begriffspyramide, zmeda die Begriffsverwirrung, aparat der Begriffsapparat, znak das Begriffszeichen, polje das Begriffsfeld)

qua¹

A) avv.

1. tu, tukaj, sèm; (poudarek pri prislovih kraja):
vieni qua fuori pridi ven!
entra qua dentro vstopi (sem) noter!
sono qua vicino sem tu blizu, tu zraven, v bližini; pren. tu, zdaj:
qua ti volevo tukaj sem te čakal!
qua viene il difficile tukaj se začnejo težave

2. (emfatično ali poudarjeno v izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
eccolo qua di nuovo! no, spet je tukaj!
guarda qua che pasticcio! glej no, kakšna zmeda!
qua la mano e facciamo la pace tukaj imaš roko, pa se pobotajva!

3.
in qua sem, semkaj (kraj)
voltati in qua sem se obrni!; do danes (čas)
da un anno in qua že leto dni
da un tempo in qua že nekaj časa
da un pezzo in qua pog. že dalj časa

4.
di qua od tod:
di qua non mi muovo od tod se ne premaknem; pog. tu, sem, v tej sobi, v to sobo:
vieni di qua che parliamo con calma pridi sem, da se v miru pogovoriva!; pren. na tem svetu:
finché sto di qua mi godo la vita dokler sem na tem svetu, hočem življenje uživati
andare di qua e di là iti sem in tja
per di qua tod:
per di qua faremo più presto tod pridemo prej
al di qua tostran

B) prep.
di qua da, al di qua di, in qua di, da tostran, blizu, pred:
di qua dal fiume il terreno è del nonno tostran reke je zemljišče mojega deda
abito più in qua di piazza Garibaldi stanujem pred Garibaldijevim trgom

río moški spol reka, velereka, veletok; tok

río abajo (arriba) po reki navzdol (navzgor)
allí va todo a río revuelto (fig) tam vlada največja zmeda
¡al río! proč s tem!
a río revuelto, ganancia de pescadores v kalnem je dobro ribariti
cuando el río suena, agua lleva (fig) kjer je dim, je tudi ogenj; v vsaki govorici je nekaj resnice

Salat, der, (-/e/s, -e) solata; gemischter Salat mešana solata; figurativ zmešnjava, zmeda; da hast du den Salat zdaj pa imaš (cirkus)

solat|a¹ ženski spol (-e …) v kuhinji: der Salat (fižolova Bohnensalat, krompirjeva Kartoffelsalat, kumarična Gurkensalat, paradižnikova Tomatensalat, piščančja Geflügelsalat, sadna Obstsalat, iz endivije Endiviensalat, iz motovilca Rapunzelsalat, iz rakovic Krabbensalat, iz surove zelenjave Rohkostsalat, iz tunine Thunfischsalat)
mešana solata gemischter Salat
… v solati -salat
(jajca Eiersalat, paprika Paprikasalat)
olje za solato das Salatöl
pribor za solato das Salatbesteck
skleda za solato die Salatschüssel
figurativno (zmeda) der Salat

strahot|en [ô] (-na, -no) scheußlich, schrecklich, grauenhaft, furchtbar
strahotna zmeda ein wüstes Durcheinander

trepidus 3 (iz *trepo-dos, indoev. baza *trep- capljati, cep(e)tati, taptati, stopati; prim. skr. tr̥práḥ, tr̥pálaḥ nagel, vihrav, nestanoviten, gr. τραπέω drozgam (mečkam, meljem) grozdje, lat. tremō, sl. trepetati, trepati)

1. nemiren, zbegan, vznemirjen, vzburjen, razburjen, zmeden, bloden, plašen, boječ se, plah, tudi nagel, hiter, vihrav, neurejen, divji ipd.: o stvareh: Lucr., Sen. tr. idr., ferrum in trepidā (razburkan, valovit, valoveč, kipeč) submersum sibilat undā O.; enalaga: unda trepidi aheni V. voda v kipečem kotlu, fuga L. brez reda, neurejen, divji, certamen H., cursus V., pes, os, vultus O., oculi Sen. ph.; o živih bitjih: civitas L., curia maesta ac trepida L. zbegana, ki si ne zna pomagati, Dido V., apes V.; z abl. causae: omnes motu trepidi S., formidine trepidus V.; pesn. z obj. v gen. (zaradi česa): Sil., Stat. idr., trepidus admirationis T., rerum suarum L., illae intus trepidae rerum per cerea castra discurrunt V. boječ se za svoje … , religionis Ap., trepide concursans Ph., trepide castra relinquere L., trepide anxieque certare Suet.

2. enalaga vznemirljiv, poln vznemirjenja, vznemirjajoč, nemiren, begajoč, nevaren, nevšečen, neugoden: litterae Cu., nuntius Iust. nesrečno poročilo, poročilo o nesreči, senatus in trepidis rebus dictatorem dici iubet L. v burnih (nemirnih) časih, Tullus in trepidā re XII vovit Salios L., res trepidae S. povsod (ena sama) zmeda, metus O., vita T. v nevarnosti se nahajajoče, ogroženo.

turbō¹ -āre -āvī -ātum (turba)

I. intr. povzročiti (povzročati) nemir (zmedo, zmešnjavo), vnesti (vnašati) nemir (zmedo, zmešnjavo), delati nemir (zmedo, zmešnjavo), spraviti (spravljati) v nemir (zmedo, zmešnjavo), (z)mesti

1. act.: turbent porro quam velint Ter., equites primo impetu turbavere L., id ne ferae quidem faciunt, ut ita ruant itaque turbent, ut … Ci., magno turbante tumultu V. v veliki zmešnjavi, turbantibus copiis Fl.; z notranjim ali splošnim obj.: quas mihi filius turbas turbet Pl., quantas res turbo Pl., quae meus filius turbavit Pl., ne quid ille turbet, vide Ci. ep., Aristoteles multa turbat Ci. veliko zmeče na kup, veliko zmeša (v svojem razlaganju); pass.: quae turbata erant Cu. povzročena zmeda (zmešnjava); refl.: cum mare turbaret Varr. je bilo nemirno, je bilo razburkano; prim. pesn.: septemgemini turbant ostia Nili V. so nemirna; pren. (o političnem vznemirjanju) snovati (naklepati, spodbujati) nemire, organizirati ((za)netiti, (za)sejati) upor, pozvati (pozivati) k uporu (vstaji), napelj(ev)ati k uporu, upreti (upirati) se, (s)puntati se, (z)buniti se ipd.: Macer haud dubie turbans T., si civitas turbet T.

2. pass. impers.: totis turbatur castris V. je zmeda, turbatum est domi Ter. je zmešnjava, si in Hispania turbatum esset Ci. ko bi bili izbruhnili nemiri, totis turbatur agris L. vsa poljana vrvi (gomazi) od sovražnikov. —

II. trans.

1. spraviti (spravljati) koga, kaj v nered, (z)mesti, spraviti (spravljati) v gibanje; (o laseh) (z)mršiti, (s)kuštrati, razmršiti, razkuštrati, razkuzmáti (razkúzmati): frondes, folia V., ceram Q. poškoditi vosek pečata (= pečat), uvae recentes alvum turbant Plin. povzroča prebavne motnje, povzroča bolečine v trebuhu, hedera mentem turbat Plin. zamegli um, turbato vehementius vultu Petr. ko se mu je obraz strastno zategnil (skremžil), turbare capillos O. ali comas Q. (naspr. componere comas); pesn. z gr. acc.: turbata capillos O.; occ.
a) vzburkati (vzburkavati), burkati, razburkati (razburkavati), (raz)vihariti, zbroditi, (s)kaliti: hibernum mare H., aequora ventis Lucr., aëra et aequor turbat (sc. ventus) O., mare trabibus V., mare ventorum vi agitari atque turbari Ci., mare turbatum O.
b) (s)kaliti, (z)motniti, (s)temniti, (z)broditi, (z)burkati, razburkati (razburkavati): fontem O., aper turbavit vadum Ph., aquas lacrimis O., lacūs pedibusque manuque O., flumen imbre turbatum O., aqua limo turbata H.
c) množico živih bitij spraviti (spravljati) v nered, (z)mesti, povzročiti (povzročati) zmešnjavo, vnesti (vnašati) zmedo, (pre)plašiti, (pre)strašiti: cycnos, apros latratu V.; poseb. kot voj. t.t.: aciem, ordines L., viros, cuneos, globum T.

2. metaf. (z)motiti, (s)kaliti, (po)rušiti (mir), rušiti red: festa, convivia O., auspicia, contiones, comitia L., ne qua facies omina turbet V., spem pacis L. (z)manjšati, pax turbata L., non modo illa permiscuit, sed etiam delectum atque ordinem turbavit Ci., turbare omnem ordinem consilii Ci., statum (obstanek) civitatis L. rušiti, spodkopavati, foedera per artes V. (s)krhati; occ.
a) svoje imetje spraviti (spravljati) v nered, zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, obubožati, propasti, na kant priti, imetje komu propasti, izgubiti imetje (premoženje): rem ali censum Iuv., Petr.; abs.: omnibus in rebus turbarat Cael. in Ci. ep.
b) vznemiriti (vznemirjati), osup(n)iti, zaprepastiti (zaprepaščati), navda(ja)ti z začudenjem (osuplostjo), (pre)strašiti, presenetiti (presenečati), iznenaditi (iznenajati, iznenadovati), vnesti (vnašati) kam nemir (zmedo), (z)mesti: animos V., Cu., mentem Cu., omnes Auct. b. Alx., te quoque turbatum (zaprepaden) memorant fugisse, Boote O., ora turbata V. ki se mu pozna, da je osupel, aliud (drug dogodek) turbat pectora V.; v pass. pogosto z abl. ali (pesn.) z gr. acc.: omina turbata est O., turbatus novi imagine facti O., turbatus pectora bello V., mentem turbata dolore V.
c) (s)plašiti, preplašiti: quadrupedes monstri metu turbantur O. se splašijo, aliorum turbati equi Cu. — Od tod adv. pt. pr. turbanter viharno, burno: Arn.; adj. pt. pf. turbātus 3, adv. -ē

1. nemiren, razburkan, vzburkan, viharen, divji (naspr. tranquillus, placidus): mare L., Plin. iun. idr., turbata procellis freta V., mare ali caelum turbatius Suet.

2. metaf.
a) nemiren, vznemirjen, razburjen, zmeden, zbegan, osupel, zaprepaden: vultus Plin. (naspr. hilarus), populi voluntates turbatae Ci., oculis ac mente turbatus L., non est ullius affectūs facies turbatior Sen. ph., turbatus animi (loc.) Sil., aguntur omnia raptim atque turbate C. v neredu (zmedi, zmešnjavi).
b) pesn. ogorčen, razsrjen, razjarjen, srdit, jezen: turbatae Palladis arma V.

Opomba: Star. fut. II pass. turbassitur: Vetus lex ap. Ci.

wüst pust; Kerl: divji, surov; ein wüstes Durcheinander strahotna zmeda; ein wüstes Leben razuzdano življenje

ἀκαταστασία, ἡ nemir, vstaja, zmeda, nered, upor NT.

διασπασμός, ὁ ločitev, razhod (vrst), zmeda, zmešnjava.

ἐπι-τάραξις, εως, ἡ zmeda, zmešnjava.