Franja

castrō -āre -āvī -ātum

I.

1. (s)kopiti, rezati: agnum Varr., gallos Varr., Plin. kopuniti, vitulos, quadrupedia Col., arietes, haedos, iuvencos, verres, sues feminas Plin., mares Suet., Amm., se Luc. fr., se ipsos Vulg., castratus homo Cu. skopljenec.

2. rastline obrez(ov)ati, obseka(va)ti: vites Ca., Plin., arbusta Vitr., arundinetum Col., Plin.

3. žito idr. čistiti, očistiti, vejati, jaloviti: siligo castrata Plin., semen castratum Plin. jalovo zrnje, vina saccis c. Plin. precejati skozi vreče (da se mu odvzame rezkost).

4. odrez(ov)ati, odsek(av)ati, (s)krajšati: caudas catulorum Col., alvos apum Col. izpodrezati; pesn. pren.: libellos Mart. očistiti peg in kvant.

— II. pren. (s)kopiti = zmanjš(ev)ati, (o)slabiti: Sen. ph., Cl., Hier., nolo dici morte Africani castratam esse rem publicam Ci. (prim. Q. I, 6, 15), velut castratis viribus Plin.; v pass. z grškim acc.: virginitas animum castrata recisum Prud.

decelerare v. tr., v. intr. (pres. decēlero) zmanjšati hitrost; upočasniti

decelerate [diséləreit] prehodni glagol & neprehodni glagol
zmanjšati hitrost, zavirati

décélérer [-re] verbe intransitif opočasniti, zmanjšati hitrost

déchanter [dešɑ̃te] verbe intransitif, figuré, familier spremeniti ton, zmanjšati svoje zahteve ali upanja, izgubiti svoje iluzije; popustiti, vdati se

dēcīdō¹ -ere -cīdī -cīsum (dē in caedere)

I. odsekati, odrezati: Ca., Cels., Col., Mel., collum Pl., nasum auresque L., aures T., caput (alicuius) Vell., Sen. rh., decisum caput Cu., d. dexteram, ramos V., ramos falcibus Lucr., silvas Plin. posekati, decisis pennis H. s spodrezanimi perutmi, d. aliquem verberibus Hadrian. in Dig. nasekati, pretepsti; pren.: ego pol istam aliquorsum tragulam decidero Pl. pred tem (name namerjenim) kopjem se bom že kako obvaroval = ta napad (te zvijače) bom že odbil.

— II. pren.

1.
a) (kak posel) opraviti, dokončati, izvesti do konca: Q., ut cum Chrysogono (rem) transigeret atque decideret Ci., omnibus rebus actis atque decisis Ci., post decisa negotia H., Suet.
b) abs.: dogovoriti se, pogoditi se, sporazumeti se: Aur., tu sine me cum Flavio decidisti Ci., ut in iugera singula ternis medimnis (abl. za tri medimne) decidere liceret Ci., qui DCC medimnis decidere noluisset Ci.; brezos.: nisi cum muliere decideretur Ci.; z dopolnilom: de tota re decidit cum Roscio Ci.; z odvisnim vprašanjem: decidit, quid liberis dissolveret Ci.; s finalnim stavkom: cum propinquis suis decidit, ne reos facerent Ci.

2. obrezati = zmanjšati, znižati: ad tertiam partem vectigal Lamp.

decimare¹ v. tr. (pres. dēcimo)

1. desetkati, decimirati

2. pren. zdesetkati, močno zmanjšati; redčiti, razredčiti

décomprimer [-kɔ̃prime] verbe transitif zmanjšati ali odstraniti pritisk (quelque chose čemu)

decongestionare v. tr. (pres. decongestiono)

1. med. zmanjšati naval krvi

2. pren.
decongestionare il traffico razbremeniti prometnice

décongestionner [-stjɔne] verbe transitif razbremeniti (promet); médecine zmanjšati naval krvi (quelque chose v čem)

décongestionner une rue en établissant un sens unique razbremeniti ulico z uvedbo enosmernosti

dēcrēscō -ere -crēvī (—) v rasti pojemati, manjšati se, zmanjš(ev)ati se, pomanjšati se, pešati, upadati, odteči (odtekati) se (o vodovju), polagoma giniti: ostreis et conchyliis omnibus contingere, ut cum luna pariter crescant pariterque decrescant Ci., contignationes humore crescentes aut siccitate decrescentes Vitr., decrescunt aestus Varr., aestus … crescit iterumque decrescit Sen. ph., decrescentia flumina H., crescunt loca decrescentibus undis O., decrescit fons Cu., Plin., fons crescit decrescitque Plin. iun., accidit, ut corpora … decrescant Plin. iun., huc ille decrevit gigas Sen. tr., decrescere pondus convenit Lucr., uncus aratri ferreus occulte decrescit vomer in arvis Lucr., cornua decrescunt O., visae puero decrescere vestes Stat., semper pudici decrescet mihi turba chori? Stat., decrescente reditu (agelli) etiam pretium minuit Plin. iun.; (pesn. o krajih) = na pogled manjšati se (zaradi oddaljevanja od njih): decrescit refugo Trinacria visu Cl.; (o ognju) pojemati: globus (ignis) paulatim decrescens Mel.: (o dnevu) (s)krajšati se: die decrescente Plin., ut dies crevit decrevitque Plin. iun.; (o mesecu) pojemati, starati se: si modo luna decrescit, decrescente luna Col.; (o boleznih) odleči (odlegati): si febris non decrescit Cels., donec morbus decrescere incipiat Cels.; (o abstr.): valetudo decrescit Pl. peša, tantum animorum nobis in dies decrescit L. slabi, aestimare, in quantum cotidie ingenia decrescant Sen. rh. slabijo, admiratio decrescit O. pojema, ne a potentissimis ad levissima decrescat oratio Q.

deflate [di:fléit] prehodni glagol
izpustiti zrak; upasti, upadati; sploščiti; znižati (cene), zmanjšati inflacijo

délarder [-rde] verbe transitif odvzeti, odstraniti slanino (prašiču); architecture zmanjšati debelino, obsekati; obrezati

démultiplier [-plije] verbe transitif zmanjšati hitrost obratov

denuklearisieren zmanjšati/odpraviti jedrsko oborožitev

dépeupler [-pœple] verbe transitif razljuditi; uničiti ali zmanjšati stanje divjadi, rib (la chasse, un étang v lovskem revirju, v ribniku); posekati, redčiti (une forêt gozd)

depotenziare v. tr. (pres. depotēnzio) oslabiti; omejiti, zmanjšati moč, oblast

déprécier [depresje] verbe transitif razvrednotiti, zmanjšati vrednost (quelque chose čemu); podcenjevati

se déprécier izgubiti na vrednosti
déprécier les services rendus podcenjevati, omalovaževati izkazane usluge

depressurizzare v. tr. (pres. depressurizzo) zmanjšati zračni tlak

désensibiliser [-ze] verbe transitif zmanjšati občutljivost, médecine napraviti neobčutljivo

désensibiliser une dent omrtviti živec zoba