Franja

cōnservō -āre -āvī -ātum

1. shraniti (shranjevati): iis rebus tuendis et conservandis praefuerat Ci. je bil varuh tega in ohranitelj onega imetja (v svetišču), c. pecuniam (šalj. = zapraviti) Ci., ut pecunia conservata magis quam correpta esse videatur Ci.

2.
a) (z abstraktnim obj.) ohraniti (ohranjati), obdržati, pridrža(va)ti, paziti na kaj, držati, izpolniti (izpolnjevati), držati se česa: Lucr., Plin., Pompeiani ordines conservaverant C. so bili ostali v bojnih vrstah, c. ordinem (vrstni red) Ci., rerum vicissitudines ordinesque Ci., ordinem temporum ali tempora (kronološko zaporedje) Ci., neque ex decumis vectigal conservari potest Ci. nadalje prejemati se, c. morem veterem Hennensium Ci., consuetudinem, ius augurum, considerata iudicia mentis, nomen aliquod Ci., maiestatem populi Romani Ci., L., Dig., libertatem et salutem populi Romani Ci. ep., a quo mea salus conservata est Ci., c. beneficium, disciplinam Ci., auctoritatem Ci., Q., benevolentiam Ci. ep., pristinam erga aliquem voluntatem Ci. ep., iusiurandum Ci., N., patroni mortui voluntatem Ci. izpolniti zadnjo voljo, religionem pristinam Ci., conservatā religione N. prisego zvesto izpolnivši, c. leges, indutias, fidem N., fidem erga imperatorem suum C. zvest ostati, pristinum animum erga populum Romanum L., ne hoc quidem propositum Cels.; z dat. personae: privilegia athletis c. Suet.; z dvojnim acc.: incorrupta mei conserva foedera lecti Pr.
b) bitja ali stvari ohraniti (ohranjati), (o)čuvati, pred pogubo (ob)varovati, rešiti, kaj v dobrem stanju ohraniti (ohranjati), nepokvarjeno, nepoškodovano pustiti (puščati), vzdrževati (naspr. perdere, v pass. perire): Icti., conservasti te atque illam Ter., c. patriam, cives suos Ci., ad se conservandum Ci., rem publicam vitamque omnium vestrum, bona, fortunas, coniuges liberosque vestros atque hoc domicilium imperii, fortunatissimam urbem hodierno die conservatam vobis videtis Ci., domino navis … multa pollicens, si se conservasset N., se a Themistocle non superatum, sed conservatum iudicavit N., conserves puerum mihi pudice Cat., c. reliquias legionum Vell., Minucius subsidio Fabii conservatus Val. Max., conservari alitem et sobolem iussere haruspices Plin., c. rem familiarem diligentiā et parsimoniā Ci., res suas, simulacra arasque N., summam omnem Lucr., vires Cels., humerus facilius conservatur Cels., c. arborem Suet.; z dat. rei: praedia c. successioni suae Dig.; z dvojnim acc.: uti Brutus pro consule Graeciam incolumem conservet Ci., homines miseros incolumes c. Ci., rectam c. stirpem Col.; v pass.: ita me gessi, … ut salvi omnes conservaremini Ci.; abs.: conserva, quaere, parce Ter.; occ. življenje pustiti (puščati) komu, pomilostiti koga: (Caesar) omnes conservavit C., Caesar … sese eos … conservaturum dixit C., Antigonus hunc conservasset, si per suos esset licitum N., reliquos Antonii reginaeque communes liberos … conservavit Suet. — Od tod adj. pt. pr. cōnservāns -antis, ohranjujoč, ohranitven; z gen.: Arn., ea, quae conservantia sunt eius status Ci.

craquer [krake] verbe intransitif pokati; (za)hreščati, hrustati (pod zobmi); figuré biti pred krahom, polomom, majati se

mon pantalon a craqué aux genoux hlače so mi počile na kolenih
plein à craquer nabito poln
mon projet craque moj načrt se maje
cette entreprise craque to podjetje je pred krahom
faire craquer ses doigts pokati s členki prstov
faire craquer ses dents (za)škripati z zobmi; verbe transitif razbiti; strgati
craquer une allumette vžgati vžigalico
craquer une somme zapraviti vsoto (denarja)
craquer un bas strgati nogavico
il a craqué sa veste strgal si je suknjič

croquer [krɔke] verbe intransitif hrustati; hreščati; škrtati; verbe transitif krokirati, skicirati; sport igrati kroket; (po)hrustati; populaire zapeljati (dekle)

les frites croquent ocvrti krompir hrusta
croquer des bonbons hrustati bonbone
croquer dans une pomme ugrizniti v jabolko
croquer de l'argent krepko trošiti denar
croquer un héritage zapraviti dediščino
(familier) croquer le marmot dolgo, nestrpno čakati
elle est à croquer ljubka je, da bi jo človek pojedel, slikal
en croquer (populaire) ovaditi, izdati
croquer un paysage skicirati pokrajino
croquer une note izpustiti noto (pri petju, igranju)
chocolat masculin à croquer jedilna čokolada

déchu, e [dešü] adjectif propadel, propal

ange masculin déchu (religion) padli angel
prince masculin déchu de son trône knez, ki je izgubil svoj prestol
être déchu de quelque chose izgubiti, zapraviti kaj

denár dinero m ; A tudi plata f ; moneda f ; fam cuartos m pl

droben denar dinero suelto
gotov denar dinero contante
papirnati denar papel m moneda
ponarejen denar dinero falso
dobro naložen denar dinero inmovilizado
mnogo, kup denarja mucho dinero, fam un dineral
za noben denar (fig) por nada del mundo
pomanjkanje denarja falta f de dinero
ponarejevalec denarja monedero m falso
biti brez denarja no tener dinero; fam estar sin un cuarto, estar sin blanca
nimam nič denarja pri sebi no llevo dinero encima
imeti denarja kot smeti tener mucho dinero, fam ser un Creso
dobiti denar recibir dinero
denar si narediti fam hacer cuartos
denar ne igra nobene vloge el dinero es lo de menos
izposoditi si denar tomar a préstamo dinero
dvigniti denar retirar dinero
on je ob (svoj) denar se ha quedado sin dinero
ni denarja, ki bi to plačal no hay dinero que lo pague
metati denar skozi okno fam gastar el dinero a lo loco
plavati (kópati se) v denarju nadar en oro
razmetavati z denarjem malgastar dinero
plačati v gotovem denarju pagar en dinero contante
potrošiti, zapraviti denar gastar dinero
trda je za denar hay falta de dinero
zaslužiti denar ganar dinero
denar je sveta vladar poderoso caballero es Don Dinero
imeti denarja kot pečka abundar en dinero

dēpopulō -āre -āvī -ātum (dē in populus) razljuditi, (o)pleniti, (o)pustošiti, pokonč(ev)ati: agros Enn. ap. Non., macellum Caecil. ap. Non., agros provinciamque vestram Auct. b. Hisp., greges Val. Fl.; v pass.: depopulabitur Lact., sicer le v obl. pt. pf.: depopulatis agris C., depopulato agro, regionum depopulatarum, ager est depopulatus, omnis ora maritima eorum … depopulata ab Achaeis erat L., depopulatā Parthiā Iust. Klas. med. dēpopulor -ārī -ātus sum: depopulari Siciliam provinciam Ci., domos, urbes, fana Ci., cum agros … depopularetur Ci., agros Remorum depopulati, ad eam regionem depopulandam, ad fines Volcarum … depopulandos C., ad vastandos depopulandosque fines Ambiorigis Hirt., eamque (Phrygiam) prius depopulatus est, quam … N., Hannibal … Beneventanum depopulatur agrum, Veientes depopulatos (esse) extrema agri Romani, ad depopulandos hostium fines incedit L., vicinam late depopulatur humum O., depopulatus regionem Cu., omne mortalium genus vis pestilentiae depopulabatur T., Atheniensium civitatem internecivo mortis genere d. Gell. razljuditi (o kugi); pren.: d. hereditates Dig. zapraviti, pognati.

disperdō -ere -didī -ditum (decomp.) docela pogubiti (pogubljati), ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati); z acc. rei: rem Pl. ali aliquantum in deliciis Pl. zapraviti, possessiones Ci., stipulā miserum carmen V. odžlobudrati, libellum Plin. iun. spakedrati, venena Amm.; z acc. personae: lenonem Pl., cives Romanos Vatin. in Ci. ep., me mea disperdat … puella, si … O. — Za pass. se rabi dispereō -īre.

dog¹ [dɔg] samostalnik
zoologija pes, volk, lisjak
množina kovinski podstavek za polena v kaminu
domačno ničvrednež
sleng zagovednež, cepec, tepec
množina, sleng noge; rudniški voziček

dog's age cela večnost
dirty dog nravno slab človek
every dog has its day vsakomur je kdaj sreča naklonjena
to give a dog a bad (ali an ill) name and hang him zvaliti vso krivdo na človeka na slabem glasu
barking dogs never bite pes, ki laja, ne grize
to have a dog in one's belly biti čemeren
between dog and wolf v mraku
dog in a blanket vrsta sadnega kolača
to blush like a dog ne poznati sramu
a dog's chance nobeno upanje
a dead dog neuporaben človek ali reč
to die a dog's death, to die like a dog bedno poginiti
dog eat dog brezobzirno tekmovanje
like a dog's dinner po zadnji modi (oblečen)
dogs don't eat dogs vrana vrani oči ne izkljuje
ameriško, vojska, sleng dog's face navadni vojak, infanterist
a gay (ali jolly) dog veseljak
to go to the dogs propasti, priti na psa, obubožati, priti k nič
to help a lame dog over a stile pomagati komu v stiski
ameriško, sleng hot dog vroča hrenovka v žemlji
to lead a cat and dog life vedno se prepirati, živeti ko pes in mačka
a dog in the manger nevoščljivec
need to see a dog potreba po izpraznitvi črevesa
dog on it! prekleto!
sleng to put on dog šopiriti se
it rains cats and dogs lije ko iz škafa
to send s.th. to the dogs potratiti, zapraviti, pognati
let sleeping dogs lie kar je bilo, naj bo pozabljeno
dog tag pasja znamka
to take a hair of the dog that bit one "mačka" z vinom preganjati
to throw to the dogs zavreči, na klin obesiti; figurativno žrtvovati
top dog najvišja oseba, visoka živina
under dog podrejeni
whose dog is dead? kaj se dogaja?, kdo je umrl?

Ecke, die, (-, -n) im Zimmer, Dreieck, beim Fußball: kot, in der Ecke v kotu; am Tisch, Haus, Würfel, Blatt: vogal, Mathematik oglišče, an der Ecke na vogalu; bei Graphen: vozel; (ein Stück) kos, košček, eines Weges: lep kos (poti); an allen Ecken und Enden povsod, na vseh koncih in krajih; um die Ecke bringen jemanden ubiti (koga), etwas spraviti v kraj, (vergeuden) zapraviti

écorner [ekɔrne] verbe transitif odbiti rogove, ogle (quelque chose čemu); odkrhniti, odbiti (posodo); figuré načeti, zmanjšati (zalogo), okrniti

écorner sa fortune zapraviti del premoženja
écorner les pages d'un livre zavihati vogale, napraviti oslovska ušesa v knjigi
vent masculin à écorner les bœufs silovit veter

essen^* (aß, hat gegessen) jesti; uživati; zu Mittag essen obedovati; zu Abend essen večerjati; auswärts essen jesti v gostilni/restavraciji; sich satt essen najesti se; etwas leer essen izprazniti; sich arm essen zapraviti vse za hrano; Es wird nicht so heiß gegessen, wie es gekocht wird Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha

fly^*2 [flai]

1. neprehodni glagol
leteti, kriliti; hiteti; bežati; planiti, zagnati se; napasti; razpočiti, razleteti se; vihrati; plapolati

2. prehodni glagol
streljati; izobesiti; voditi, pilotirati; spuščati; s sokolom loviti; splašiti (ptiča); preleteti

to fly in the face of s.o. rogati, ustavljati se komu
not a feather to fly with brez beliča
to fly off the deep end (ali handle) razjeziti se, planiti
to fly hawks iti na lov s sokoli
to fly high (ali at high game) visoko letati, biti častihlepen
to fly a kite spuščati zmaja; sleng preizkušati javno mnenje; sposoditi na menico brez kritja
to let fly at figurativno napasti; streljati, sprožiti
to let fly with one's fists s pestmi napasti
to let money fly pognati, zapraviti denar
to fly low biti skromen
to fly the country zbežati iz dežele
to fly in pieces razleteti se
to fly into a passion (ali rage, temper) pobesneti
to fly open na stežaj odpreti
to fly out at s.o. napasti koga
to fly the river loviti močvirnike

fortuna f

1.
Fortuna mitol. Fortuna

2. usoda, slepa sreča, slučaj:
volubilità della fortuna nestalnost usode
la ruota della fortuna kolo človeške usode
prendere la fortuna per il ciuffo pren. zgrabiti priložnost za roge, ujeti ugoden trenutek
un gioco della fortuna igra usode
dire la fortuna vedeževati
dare la fortuna napovedati prave loterijske številke
a fortuna slučajno, srečno, po sreči
atterraggio di fortuna prisilni pristanek
mezzi di fortuna zasilna sredstva

3. sreča:
la fortuna gli corre dietro pren. sreča se mu vedno nasmiha
per fortuna k sreči
fortuna che dobro, da; še sreča, da
un colpo di fortuna nenadejan uspeh
fare fortuna obogateti
un libro, una commedia che ha fatto fortuna uspešna knjiga, komedija
tentare la fortuna poskusiti srečo (npr. v igri)
aver, non aver fortuna imeti srečo, imeti smolo
portar fortuna prinašati srečo

4. premoženje, imetje, bogastvo:
dissipare tutte le proprie fortune pognati, zapraviti vse svoje premoženje

5. vihar, nevihta

fumar kaditi

fumar en boquilla kaditi z ustnikom
fumar en pipa pipo kaditi
papel de fumar cigaretni papir
fumarse la clase »špricati« šolo
fumarse toda su paga ves svoj denar zaveseljačiti (zapraviti)
fumarse u/c popolnoma kaj pozabiti

fuōri

A) avv.

1. zunaj, ven:
o dentro o fuori ven ali noter; pren. odločite se že vendar
sputare fuori una notizia pren. povedati, razširiti novico
mettere, cacciare fuori del denaro pog. odvezati mošnjo, odpreti denarnico
dare, mandare fuori uno scritto pren. objaviti spis
fare fuori qcn. pren. koga umoriti, likvidirati
fare fuori qcs. kaj uničiti, poškodovati
fare fuori una bottiglia pren. izpiti, sprazniti steklenico
fare fuori il patrimonio pognati, zapraviti premoženje
tagliar fuori odrezati, izključiti, prekiniti stike
essere fuori pren. biti zastarel, brez okusa, biti iz mode, biti out
dare fuori da matto pog. noreti, obnašati se kot norec

2. pog. zunaj, zdoma, na tujem:
cenare fuori večerjati zunaj
stare fuori tutto il giorno ves dan biti zdoma
essere fuori žarg. biti zunaj (iz zapora)
aspettiamo ospiti da fuori čakamo tuje goste
il direttore sarà fuori per una settimana direktorja teden dni ne bo
gente di fuori tujci
a Milano e fuori v Milanu in okolici
in Italia e fuori v Italiji in v tujini

3. (v imperativnih izrazih, v zapovedih)
fuori! ven!
fuori i soldi! ven z denarjem!
fuori le prove! na dan z dokazi!

B) prep. fuori, fuori di redko (fuori da)

1. (krajevno) daleč od, izven, zunaj:
abitare fuori città stanovati zunaj mesta
essere fuori di casa biti zunaj, zdoma
recarsi fuori sede iti na teren
fuori di qui! ven!
vattene fuori dai piedi! poberi se!, spravi se mi spod nog!
tirarsi fuori dai pasticci pren. izvleči se iz težav, iz zagate
essere fuori tiro pren. ne biti dosegljiv
essere fuori strada pren. biti na krivi poti, biti na napačni poti, sledi
essere fuori dai gangheri pobesneti, popeniti
abitare fuori mano pren. stanovati bogu za hrbtom, stanovati precej od rok

2. pren. izven, zunaj (zakona, okoliščin, pravila ipd.):
essere fuori della legge biti izven zakona
un prodotto fuori commercio izdelek, ki ni v prodaji
essere, sentirsi fuori posto počutiti se neprijetno
lavorare fuori orario delati nadurno
essere fuori pericolo biti izven nevarnosti
essere fuori di se biti iz sebe
essere fuori di mente noreti, biti ob pamet
fuori uso neuporaben
prodotto fuori serie izvenserijski izdelek
osservazione, discorso, comportamento fuori luogo neumestna pripomba, neprimerne besede, neprimerno obnašanje
fuori corso ekon. neveljaven
esser fuori corso šol. biti absolvent

C) m
fuori, il di fuori zunanjost:
il di fuori di una cosa zunanjost nečesa

grandine f

1. meteor. toča

2. pren.
una grandine di ingiurie, di calci toča žaljivk, brc
c'è passata la grandine tod je pustošila toča, tukaj je pravo razdejanje; pren. šalj. v hipu je bila shramba, miza opustošena
batterci la grandine pognati, zapraviti premoženje

3. kulin. (vrsta drobnih testenin) ○

gròš (grôša) m

1. num. grosso, soldo

2. pren. denaro, soldi, quattrini:
pren. ne biti vreden počenega groša non valere un fico secco
pren. ne imeti pameti za (en) groš non avere un briciolo di cervello
pren. judeževi groši denaro di Giuda

3. centesimo:
zapraviti vse do zadnjega groša spendere sino all'ultimo centesimo

hatchet [hǽčit] samostalnik
sekirica, širočka
ameriško tomahavk

to bury the hatchet zakopati bojno sekiro, skleniti mir
to dig (ali take) up the hatchet izkopati bojno sekiro, začeti vojno
figurativno to throw the hatchet pretiravati
to throw the helve after the hatchet lahkomiselno zapraviti, še zadnje staviti na kocko

hēlluor (hēluor, ēl(l)uor) -ārī -ātus sum (morda z nepristnim „h“ iz *ēd-louor, sor. z edō jem, žrem) žreti, razsipno —, razkošno —, potratno živeti, zapravljati: tu meo periculo helluabare Ci., quibuscum iam in exostra helluatur Ci., parum eluatus est? Cat., h. in patrimoniis Gell. vse svoje imetje zapraviti; pren.: quasi helluari libris Ci. naslajati se s knjigami, ille gurges helluatus tecum simul rei publicae sanguine Ci. ki se je … gostil s krvjo državljanov.

ígra play; (biljard, karte, šport) game; šport (tekma) match

odločilna ígra šport key game, decider; (radio, slušna) play; (predstava) performance; (lutkovna) puppetry; (teniška partija) set; (zabava) amusement, pastime; (igralcev v gledališču) acting, playing; glasba (manner of) playing
olimpijske ígre the Olympic Games pl, the Olympics pl
družabne ígre parlour games, party games pl
hazardna ígra gamble, gambling
ígre na prostem outdoor games pl
besedna ígra a play on words, pun
neodločena ígra draw
poštena, odkrita ígra fair play
nepoštena, zahrbtna ígra foul play
tvegana ígra a risky (ali a bold) game
nema ígra (pantomima) dumb-show
otročja ígra child's play, kid's play
(čudna) ígra narave (npr. tele z dvema glavama) beak (of nature)
ígre v spretnosti games pl of skill
tovariš pri ígri partner, playfellow, playmate
dolgovi pri ígri gambling debts, gaming debts
čas za ígro playtime
izguba pri ígri loss at play
podaljšanje ígre extra time
prekinitev ígre (odmor) ZDA time-out
prepoved ígre playing ban
pravilo (kake) ígre rule (of a game)
trajanje ígre length (ali time) of play
izid, rezultat ígre (nogomet itd.) score(s pl)
kakšen je izid ígre? what's the score?
kvarilec ígre killjoy, spoilsport, wet blanket
ígra mačke in miši cat-and-mouse game
igrati dvojno ígro (figurativno) to run with the hare and hunt with the hounds
njegovo življenje je v ígri (na kocki) his life is at stake
imeti srečo v ígri to have a lucky break (ali streak), to strike lucky
izgubiti ígro to lose the game
predati ígro (kot izgubljeno) to give up the game as lost, (figurativno) to throw in the sponge (ali the towel)
to je otročja ígra v primeri z... it's child's play compared with...
dobiti ígro to win the game
goljufati pri ígri to cheat (at gambling), not to play fair, arhaično to sharp
pokvariti komu ígro (figurativno) to put a spoke in someone's wheel
poskusiti (svojo) srečo v ígri to try one's luck at gambling
igrati nevarno ígro to play a dangerous game
igrati visoko ígro to play for high stakes
spregledal, spoznal sem njegovo ígro (figurativno) I understood his little game, I saw through his tricks
to je otročja ígra (figurativno) this is an easy task
to je bila otročja ígra šport, lahka zmaga this was a walkover (ali child's play)
zapraviti svoje premoženje pri ígri to gamble away one's fortune