-
pijáde m neskl. (t. pijade) vojak pešec
-
pīlānus -ī, m (pīlum) s kopjem (pīlum) oborožen vojak, kopjanik, kopjenosec: Fest.; occ. = triārius: hastati dicti qui primi hastis pugnabant, pilani qui pilis, principes qui a principio gladiis Varr., pilani triarii quoque dicti, quod in acie tertio ordine extremi[s] subsidio deponebantur Varr., inde patres centum denos secrevit in orbes Romulus, hastatos instituitque decem, et totidem princeps, totidem pilanus habebat corpora, legitimo quique merebat equo O.
-
pioneer [paiəníə]
1. samostalnik
pionir, začetnik, kdor utira pot
vojska vojak tehničnega oddelka, okopnik
2. prehodni glagol & neprehodni glagol
utirati pot, voditi; biti pionir
-
plâćenīk m
1. plačanec
2. vojak najemnik
-
pòljāk -áka m
1. poljski čuvaj
2. ekspr. kmet, poljedelec
3. ekspr. vojak poljske baterije
-
pompeiano2
A) agg. hist. Pompejev
B) m hist. Pompejev vojak, pristaš
-
pousse-cailloux [-kaju] masculin, invariable, familier vojak pešak
-
pozadínac -nca m vojak v zaledju
-
prisonnier, ère [-zɔnje, ɛr] adjectif ujet; figuré vezan; masculin, féminin ujetnik, -ica, jetnik, -ica, zapornik, -ica; z zaporom kaznovani vojak; figuré suženj (de quelque chose česa)
prisonnier de guerre vojni ujetnik
prisonnier répressif kazenski jetnik
camp masculin de prisonniers de guerre taborišče vojnih ujetnikov
prisonnier de guerre rapatrié repatriirani vojni ujetnik
échange masculin de prisonniers izmenjava ujetnikov
se constituer prisonnier javiti se v zapor
faire prisonnier ujeti
-
private2 [práivit] samostalnik
britanska angleščina navaden vojak
množina spolni organi
in private v privatnem življenju; zaupno
-
prōpūgnātor -ōris, m (prōpūgnāre)
1. branitelj, branilec: Val. Max., Plin., Amm. idr., nudati propugnatoribus muri T., ne nudentur propugnatoribus signa L., a propugnatoribus vacuus relictus locus C.
2. pomorski vojak, ladijski vojak: Auct. b. Alx. idr., remigum propugnatorumque numerus C., classis inops propter dimissionem propugnatorum Ci., telis obruuntur propugnatores L.
3. metaf. prvoboritelj, prvoborilec, prvoborec, branilec, branitelj, zaščitnik: Iust., Hier. idr., senatūs, imperii, communis libertatis, Scipionis Ci., uno propugnatore sublato N.
-
rapparee [ræpərí:] samostalnik
zgodovina, irsko oborožen neregularen vojak; ropar, razbojnik, bandit
-
raso moški spol prosto mesto, prosto polje; atlas (tkanina); navaden vojak, borec
raso aterciopelado žametni atlas
-
recruit1 [rikrú:t] samostalnik
vojska rekrut, vojaški novinec
ameriško navaden vojak, borec; na novo sprejet član (društva itd.); začetnik, novinec; (redko) okrepitev (tudi vojska, arhaično)
prirastek, obogatitev
raw recruit popoln začetnik
-
redcoat [rédkout] samostalnik
(nekoč) britanski vojak
-
rèdōv -òva m (rus.) navadni vojak, danes borec
-
réformé, e [refɔrme] adjectif, religion reformiran; masculin protestant; militaire zaradi nesposobnosti za vojaško službo odpuščen vojak
Eglise féminin réformée protestantska Cerkev
cheval masculin réformé (militaire) zaradi neuporabnosti izločen konj
-
regular2 [régjulə] samostalnik
vojska vojak redne vojske
množina redne čete
pogovorno stalni nameščenec, redno zaposlena oseba, stalen gost, stalen odjemalec
cerkev redovnik, redovni duhovnik, regulár
ameriško, politika zvest privrženec stranke
-
reître [rɛtrə] masculin, figuré, histoire nemški konjenik; figuré brutalen, grob, napadalen vojak
-
roinek [rɔ́inek, rú:i-] samostalnik
vseljenec v Južno Afriko; (v burski vojni) angleški vojak