Franja

pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

I.

1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —

II.

1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.

piēde m

1. noga (človeška); taca
collo del piede nart
la pianta del piede podplat
piede piatto med. ploska noga
si regge appena in piedi s težavo stoji na nogah
un discorso che non sta in piedi pren. govorjenje brez repa in glave

2. ekst. pren.:
andare a piedi iti peš
ai piedi del monte pod hribom
a piede libero na prostosti
battere i piedi cepetati z nogami
da capo a piedi od glave do peta
fatto coi piedi narejen zanič, površno
in piedi na nogah, pokonci
levarsi dai piedi spraviti se spod nog
mettere, prendere piede zakoreniniti se
puntare i piedi upreti, upirati se
tenere il piede in due staffe sedeti na dveh stolih

3. noga, spodnji del:
i piedi del mobile noge pohištvenega kosa
piede del fusto spodnji del debla
piede del fungo gobji kocen

4. pren. stanje, pogoj, osnova:
porre su un piede di parità postaviti na enakopravno osnovo
essere sul piede di guerra biti pripravljen na vojno, na boj (tudi pren.)

5. čevelj (mera)

6. lit. stopica

piéter [pjete] verbe intransitif (ptice) teči; vieilli hoditi

se piéter upreti se; verbe transitif kratko pokositi (trato); mikati (volno)

plan|iti (-em)

1. v sobo, hišo, iz sobe ipd.: stürzen, stürmen (noter hereinstürzen, hineinstürzen, ven herausstürmen, hinausstürzen, herausstürzen, hinausstürmen, nazaj zurückstürzen, zurückstürmen, proč davonstürzen, davonstürmen, tja hinstürzen, k zustürzen auf, zustürmen); priti: angestürzt kommen

2. iz spanja, pokonci: aufschrecken, hochschrecken, auffahren, aus dem Schlaf schrecken

3. (vzkipeti) aufbrausen, auffahren

4.
planiti nad človeka, hrano: sich stürzen auf, herfallen über
planiti pokonci (upreti se) aufbegehren
planiti v sich stürzen in

plante moški spol

hacer un plante upreti se

plonger [plɔ̃že] verbe transitif potopiti, pogrezniti; zasaditi, vtakniti (dans v); verbe intransitif potopiti se, pogrezniti se, skočiti v vodo; strmoglaviti; gledati z višine navzdol

se plonger (figuré) poglobiti se, zatopiti se
plonger du haut du tremplin skočiti (v vodo) s skakalne deske
l'avion plongea sur son objectif letalo je strmoglavo poletelo na svoj cilj
plonger ses regards dans upreti svoje poglede v
regard masculin qui plonge pogled, ki plava v globino
plonger un poignard dans le cœur zasaditi bodalo v srce
se plonger dans la douleur popolnoma se predati bolečini
être plongé dans le sommeil biti pogreznjen v globoko spanje

poglèd regard moški spol , coup moški spol d'œil ; (razgled) vue ženski spol ; (stališče) point moški spol de vue, égard moški spol

pogled naprej perspective ženski spol
pogled naokrog panorama moški spol
pogled od strani regard (ali vue) de côté, vue latérale
pogled zviška, v globino vue plongeante
ljubezen na prvi pogled coup moški spol de foudre
bežen pogled coup moški spol d'œil (rapide)
mračen pogled air moški spol (ali regard) sombre
predirljiv pogled regard pénétrant
prikrit, skriven pogled regard furtif
vedoželjen pogled regard investigateur
zaljubljen (prikrit) pogled œillade ženski spol
zli pogled regard mauvais (ali furieux)
ne pobesiti oči pred pogledom kake osebe soutenir le regard de quelqu'un
upreti svoje poglede v plonger ses regards dans
vreči pogled na koga jeter (ali lancer) un œil (ali un regard) sur quelqu'un
zaobjeti s pogledom embrasser du regard
kako veličasten pogled! quelle vue superbe (ali merveilleuse)!
na prvi pogled au (ali du) premier coup d'œil, à première vue
v pogledu en considération de, à l'égard de, eu égard à, en vue de
v nekem pogledu en un sens
v raznih pogledih sous divers aspects
v tem pogledu à ce sujet, à cet égard, de ce côté, sous ce rapport
v vsakem pogledu à tous (les) égards, en tout point, sur tous les plans

point² [pɔ́int]

1. prehodni glagol
ostriti, šiliti (svinčnik itd.)
figurativno poudariti, poudarjati (svoje besede); meriti, nameriti (at na)
matematika označiti decimalno mesto s piko, vejico; označiti z ločili, točkami; prekopati zemljo; upozoriti

2. neprehodni glagol
kazati s prstom (at, to)
upozoriti na divjačino (lovski pes); ležati, biti obrnjen, gledati (to na; hiša)
medicina zoreti (gnoj)

to point one's finger at s.o. s prstom koga pokazati
to point (up)on (oči, misli) upreti v, na
to point to (pozornost) usmeriti k
to point out pokazati, opozoriti na kaj
to point up tehnično zamazati razpoke, luknje v zidu; pokazati (s prstom, glavo); ameriško podčrtati, poudariti

porre^*

A) v. tr. (pres. pongo)

1. postaviti, postavljati; dajati:
porre a confronto le due tesi, i due imputati primerjati dve trditvi, soočiti obotoženca
porre a frutto una somma vložiti vsoto
porre a tavola dati na mizo
porre giù odložiti; pren. opustiti
por fine, por termine (a) končati (polemiko, razpravo ipd.)
porre in croce pren. mučiti

2. položiti, polagati; postaviti, postavljati (tudi pren.):
porre le fondamenta di un edificio položiti temelje zgradbe
porre la prima pietra položiti temeljni kamen, začeti gradnjo
porre le tende postaviti šotore, utaboriti se
porre confini, limiti (a) omejiti, omejevati (tudi pren.)

3. postaviti, postavljati; posvetiti (na spominskih ploščah, grobovih ipd.)

4. pren. meniti:
poniamo che... recimo, da

5. (v samostalniških zvezah, ki odrejajo glagolu pomen)
porre una domanda postaviti vprašanje, vprašati
porre una questione nakazati, zastaviti problem
porre mente (a) preudariti, premisliti
porre gli occhi (su) upreti pogled (v); pren. pazljivo, poželjivo pogledati
porre freno (a) pren. omejiti, brzdati
porre in essere uresničiti, udejaniti

B) ➞ porsi v. rifl. (pres. mi pongo) postaviti, postavljati se:
porsi in marcia, in cammino kreniti (na pot)
porsi a sedere sesti
porsi a tavola sesti za mizo
porsi in difesa (di) postaviti se v bran

premagati se povratni glagol
(upreti se skušnjavi) ▸ erőt vesz magán, legyőzi önmagátVendar pa se Orfej ni mogel premagati, pogledal je nazaj in Evridiko za vedno izgubil. ▸ Azonban Orfeusz nem tudta legyőzni önmagát, visszapillantott, és örökre elveszítette Eüridikét.
Zlepa se ni zasmejal, saj se je znal premagati, mi pa ne. ▸ Nem nevetett, erőt tudott venni magán, mi viszont nem.

pronunciar izgovoriti, izreči; razglasiti (sodbo)

pronunciar un brindis izreči napitnico
pronunciar un discurso imeti govor
pronunciar la sentencia razglasiti sodbo
pronunciarse izreči se za upor
pronunciarse (en) contra upreti se proti

puntería ženski spol namerjenje (strelnega orožja), ciljanje

afinar la puntería točno v cilj nameriti; fig natančno premisliti
elevar la puntería iskati visoko protekcijo
errar la puntería cilj zgrešiti
hacer la puntería (na)meriti s puško
poner (dirigir) la puntería meriti; pogled upreti
tener buena puntería biti dober strelec
tomar la puntería meriti, ciljati

réagir [reažir] verbe intransitif reagirati; delovati proti ali nazaj; upirati se (contre quelque chose čemu)

réagir brutalement, vivement brutalno, živahno reagirati
réagir contre une mode upreti se (neki) modi

rebelliō -ōnis, f (rebellis) obnova (obnovitev, ponavljanje) vojne, ponovljen (ponoven) upor, ponoven odpad, punt, vstaja (premagancev), rebeljón: Vell., T., Ligurum L., Germaniae Suet., rebellio trium principum Suet. burna, uporna vlada, rebellionem facere C. znova se upreti, rebellionem parare T., Samnites arma et rebellionem spectare L., Boiorum quoque gentem ad rebellionem spectabatur L., ut diu nihil inde rebellionis timere possent L., magnam partem Etruscorum ad rebellionem compellere L.; pl.: Carthaginiensium rebelliones Ci.

regard [rəgar] masculin pogled; pluriel pozornost; (vstopni) jašek, odprtina, luknja

au regard de z ozirom na, v primeri z
au premier regard na prvi pogled, ob prvem pogledu
d'un seul regard z enim (samim) pogledom
texte masculin avec la traduction en regard tekst s prevodom poleg (na nasprotni strani)
regard en arrière pogled nazaj
regard de connaisseur pogled poznavalca, veščaka, strokovnjaka
regard noir nezadovoljen, besen pogled
abaisser son regard povesiti svoj pogled
attacher, fixer ses regards sur upreti svoj pogled v, strmeti v
attirer les regards pritegniti poglede
avoir droit de regard sur imeti pravico nadzorstva, kontrole nad
dévorer du regard požirati z očmi
jeter un regard curieux sur quelque chose radovedno kaj pogledati
lancer des regards furieux besno (po)gledati
mettre deux choses en regard primerjati dve stvari
mettre en regard de postaviti nasproti, primerjati z
mitrailler, foudroyer du regard obstreljevati, uničiti s pogledom
parcourir du regard preleteti s pogledom
promener ses regards bloditi s pogledom (po); ozirati se (po)
soustraire aux regards odtegniti, skriti pogledom

repel [ripél]

1. prehodni glagol
odbi(ja)ti (udarec itd.); odgnati, odriniti; zavrniti, zavreči, odkloniti; upirati se; potisniti nazaj (sovražnika)

2. neprehodni glagol
biti oduren (zoprn, odvraten), gnusiti se, gabiti se, zbujati odvratnost, odbijati

to repel an assailant odbiti napadalca
to repel a dogma zavreči dogmo
to repel advances odbiti poskuse zbližanja
to repel an offer odkloniti ponudbo
to repel a plea, a suitor odbiti prošnjo, snubca
to repel temptation upreti se skušnjavi

re-pellō -ere, reppulī (zlasti pri pesnikih, iz *re-p(e)puli) in repulī, repulsum

1. odsuniti, odriniti (odrivati), odbi(ja)ti, odpahniti (odpahovati): Tethys repagula reppulit O., mensas, aras O. prevrniti, prekucniti, aliquem a genibus suis Ci., naves a terra Auct. b. Alx. = tellurem (sc. a mari) O. odpluti, odjadrati, cute reppulit ictus O., aere repulsum V. odskočivši (odbivši se) od ščita, tegumenta ad repellendos ictus Ci. na katerih (od katerih) se odbijajo udarci, aera repulsa Tib. (= klopotanje, rožljanje bakrenih (medenih) stvari, ki se odbijajo, ko kdo z njimi udarja drugo ob drugo =) ropotci, udarjani drug ob drugega; pesn.: pede Oceani amnes repellere V. odriniti Ocean = dvigniti (dvigovati) se, vziti (vzhajati) iz Oceana, impressā hastā tellurem repellere O. upreti se na kopje in se dvigniti v zrak.

2. nazaj gnati, (nazaj) odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), odbi(ja)ti, (od)poditi, prepoditi: barbaros reppelerent N., repellere hostes Vell., ver hiemem repellit O.: izhodišče: equites fundis repellere Cu., repellere hostes ex urbe Ci., a porta C.; smerišče: in oppidum hostes C.; z abl. instrumenti: hostem telis repellere C., clavis ac fustibus repelluntur Ci.

3. metaf.
a) pregnati (preganjati), odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti, braniti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), preprečiti (preprečevati): Col., Vell. idr., a spe repulsus C., pericula Ci., iniuriam L., dolorem a se repellere Ci., vim vi Ci., furores Clodii a cervicibus civium Ci., facinus O., contumeliam Ci. ali iracundiam T. psovanja, a verā ratione repulsum Lucr. oddaljeno.
b) odbi(ja)ti kaj, ne marati za kaj, česa, odkloniti (odklanjati), ovreči, zavreči (zametati, zametavati), zavrniti (zavračati): a quo repulsus (sc. graculus) Ph., hinc quoque repulsus N., repulsus ab amicitia S., conubia V., ipsamque precesque repellit (zevg.) O. zavrne, saepe repulsus eas Pr. prezrt, repulsi proci O., repulsus amor O., haud repulsus abibis S. ne propadeš (prim. repulsa), repulsus veritatis viribus Ph. zavrnjen, torej izpodbit.
c) v kako stanje pahniti (pehati), poriniti (porivati), potisniti (potiskati): ad meretricium quaestum H. Adj. pt. pf. repulsus 3 oddaljen: quod procul a verā nimis est ratione repulsum Lucr., ecquis publicis negotiis repulsior Ca. ap. Fest.

résister [reziste] verbe intransitif upirati se, ustavljati se, nuditi odpor; figuré vztrajati, pretrpeti, vzdržati (à quelque chose kaj)

résister à la forca par la force sili se upreti s silo
résister à la tentation, à ses désirs upirati se skušnjavi, svojim željam
résister à l'oppression upreti se zatiranju
ce tissu résiste à l'eau ta tkanina ne prepušča vode
elle est accublée de travail, elle n'y résistera pas preveč dela ima, ne bo vzdržala
on n'y peut plus résister (familier) to postaja nevzdržno

resistir upirati se, ustavljati se, ugovarjati, spodbijati; ustaviti, zadržati; izdržati, prenašati, trpeti

resistir la comparación zdržati primero
resistir mucho mnogo izdržati, odporen biti
no puedo resistirle ne morem ga trpeti
nadie puede resistirle nihče se mu ne more upirati
resistirse upreti se, upirati se
yo me resisto a pomišljam se ...

révolter [revɔlte] verbe transitif ogorčiti, razkačiti, vznevoljiti; šokirati; spuntati; (na)ščuvati, hujskati k uporu

se révolter upreti se, spuntati se; biti ogorčen (contre quelque chose nad čem)
une telle injustice me révolte takšna krivica me ogorči
se révolter contre le gouvernement upreti se vladi
cet enfant se révolte contre ses parents ta otrok se ne pokorava svojim staršem