Franja

Zadetki iskanja

  • tȉkva ž
    1. bot. buča: pokondirena tikva jara gospoda
    2. ekspr. neumna glava, buča; tikva bez korijena, korena človek brez ugleda in sorodstva; saditi s kim -e pajdašiti se s kom; ko s davolom -e sadi, o glavu mu se razbijaju po slabi družbi glava boli; sabiti koga u -u spraviti koga ob ugled, ob besedo, zavezati komu jezik; duvati s kim u jednu -u trobiti s kom v isti rog
  • veiller [veje] verbe intransitif, verbe transitif bedeti, čuti

    veiller à, sur paziti na
    veiller un malade bedeti in streči bolnika
    veiller à sa réputation čuvati svoj ugled
    veiller tard, jusqu'au jour bedeti pozno v noč, do jutra
    veiller sur les enfants paziti na otroke
    veiller aux intérêts de quelqu'un paziti na, čuvati interese neke osebe
    veiller au grain (figuré) paziti, čuvati se
    veiller à l'ordre public čuvati javni red
  • veljavnost2 ženski spol (-i …) (ugled) das Ansehen; (vpliv) der [Einfluß] Einfluss
  • verginità f

    1. devištvo, deviškost:
    voto di verginità relig. zaobljuba večnega devištva

    2. pren. nedotaknjenost, neomadeževanost, poštenost:
    rifarsi una verginità povrniti si ugled, spoštovanje, dobro ime
  • vestir [-i-] obleči (se), oblačiti (se); preobleči, prekriti (s preprogami), olepšati, opažiti

    el hábito (sacerdotal) biti duhovnik
    vestir el rostro de severidad strogo se držati
    eso le viste ante los demás to mu daje ugled pri drugih
    vestir de blanco belo se obleči
    vestir de corto nositi kratko obleko
    vestir de máscara maskiran (kostumiran) biti
    vestir a la moda po modi se oblačiti
    vestir de paisano nositi civilno obleko
    vestir de uniforme nositi uniformo
    cuarto de vestir oblačilnica
    vestirse obleči se; pokriti se
    vestirse a la moda oblačiti se po modi
    vestirse con lo ajeno (fig) s tujim perjem se krasiti
    vestirse de la autoridad važnega se delati, uradno se držati
    el cielo se vistió de nubes nebo se je pooblačilo
    vísteme despacio, que estoy de prisa (pregovor) hiti počasi
  • vzéti (vzámem)

    A) perf.

    1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
    vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    vzeti dopust prendere le ferie
    kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
    če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
    vzeti posojilo prendere un prestito
    vzeti plačo ritirare lo stipendio
    vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
    vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
    vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

    2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
    vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
    narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
    vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

    3. assumere, accogliere, accettare:
    vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
    vzeti (v šolo)
    samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

    4.
    vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
    vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
    vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
    vzeti v obravnavo mettere a discussione
    vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

    5.
    vzeti za botra prendere come padrino
    vzeti za družabnika prendere come socio
    vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
    vzeti vdovo sposare una vedova
    vzeti v zakon sposare

    6. prendere, togliere:
    vzeti iz žepa prendere dalla tasca
    vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
    vzeti iz prodaje cessare di vendere
    vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

    7. prendere, attingere, trovare:
    vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
    le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

    8. farm. prendere (una medicina)

    9. (pokazati določen odnos) prendere:
    vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
    vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
    vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

    10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
    vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
    vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

    11.
    vzeti zalet prendere la rincorsa
    star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

    12.
    vzeti nase assumersi:
    vzeti nase krivdo assumersi la colpa
    vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

    13. pren.
    vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
    vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
    vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
    vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
    ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
    pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
    vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
    tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
    vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
    vzeti dih, sapo mozzare il respiro
    vzeti komu glavo decapitare qcn.
    pog. vzeti konec morire, suicidarsi
    pog. vzeti mero prendere le misure
    vzeti oči, vid togliere la vista
    pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
    evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
    pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
    trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
    pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
    vzeti v obzir prendere in considerazione
    pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
    pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
    vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
    vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
    pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
    pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
    pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
    pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
    ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
    pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
    vzeti na posodo prendere in prestito
    Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
    ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
    vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
    igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
    med. vzeti bris eseguire uno striscio
    šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
    vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
    vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
    gosp. vzeti iz modela sformare
    vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
    vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
    vzeti ugled screditare
    vzeti v najem affittare
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
    od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
    pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
    pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

    C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
    popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
    vzeti si pravico riservarsi il diritto
  • zapráviti (-im) | zaprávljati (-am) perf., imperf.

    1. consumare, perdere, dilapidare, sperperare; sprecare, spendere:
    zapraviti za zdravljenje spendere, dissanguarsi per le cure mediche
    zapraviti premoženje s pijančevanjem dilapidare il patrimonio in bagordi

    2. scapitare, sciupare:
    zapraviti ugled scapitare nella reputazione
    zapraviti priložnost sciupare un'opportunità
  • zloščiti glagol
    1. (dati lesk) ▸ kifényesít, fényez
    zloščiti čevlje ▸ cipőt kifényesít
    zloščiti škornje ▸ csizmát kifényesít
    zloščiti parket ▸ parkettát fényez
    zloščiti tla ▸ padlót fényez
    zloščiti do leskakontrastivno zanimivo fényesre suvickol

    2. (izboljšati) ▸ fényez, tisztára mos
    zloščiti podobopribližek prevedka fényezi önmagát
    zloščiti ugled ▸ fényezi a hírnevét
    Kot kaže, namerava rektor zloščiti svojo podobo v javnosti. ▸ Úgy látszik, a rektor szeretné fényezni a hírnevét a nyilvánosság előtt.
  • zrúšiti (-im)

    A) perf. ➞ rušiti

    1. abbattere, demolire:
    pren. zrušiti temelje zakonitega reda demolire le fondamenta dell'ordine costituito

    2. pren. distruggere; turbare:
    zrušiti ravnotežje v naravi distruggere l'equilibrio naturale
    pren. zrušiti nočni mir turbare, rovinare, annichilire, distruggere, abbattere la quiete notturna
    zrušiti ugled distruggere il prestigio di qcn.
    zrušiti režim abbattere il regime

    B) zrúšiti se (-im se) perf. refl.

    1. crollare, rovinare, cadere:
    stara hiša se je zrušila la vecchia casa crollò

    2. precipitare:
    letalo se je zrušilo kmalu po vzletu l'aereo è precipitato poco dopo il decollo

    3. pren. cadere a terra, crollare:
    utrujen se je zrušil na stol crollò sulla sedia stanco morto
  • ἀξία, ἡ (fem. od ἄξιος) 1. vrednost, (primerna) cena. 2. dostojanstvo, čast, ugled. 3. kar komu pristoja ali gre (plača, nagrada, zasluga, kazen, hvala), τῆς ἀξίας τιμήσομαι predlagal bom kazen, ki jo zaslužim, κατ' ἀξίαν po zaslugi, kakor se spodobi; πρὸς τὴν ἀξίαν z ozirom na zaslugo, po zaslugi; παρὰ τὴν ἀξίαν proti zaslugi, brez lastne krivde, nezasluženo εὖ πράττειν, ὑπὲρ τὴν ἀξίαν τὴν αὑτοῦ proti svoji zaslugi, več nego je zaslužil.
  • ἀξίωμα, ατος, το (ἀξιόω) 1. čast, vrednost, dostojanstvo, ugled, spoštovanje. 2. volja, želja, zahteva.
  • ἀξίωσις, εως, ἡ (ἀξιόω) 1. spoštovanje, čislanje, veljava, ugled, τῆς ἀξιώσεως εἵνεκεν ker ste me tako zelo počastili, da (= radi vaše želje, ki mi je v veliko čast). 2. a) mnenje λαμβάνειν; b) prošnja, zahteva. 3. pomen, veljava ὀνόματος.
  • ἀπο-σεμνῡ́νω 1. act. dajem ugled, povzdigujem, slavim. 2. pass. dobivam ugled, postanem častitljiv, šopirim se, ponašam se, baham se, razvijam se.
  • βάρος, ους, τό (βαρύς) 1. teža, breme, tovor, težava. 2. množica. 3. žalost, muka, trud. 4. ugled, dostojanstvo, moč, NT ἐν βάρει εἶναι ponosno nastopati.
  • δια-φθείρω [fut. δια-φθερῶ, aor. διέφθειρα, pf. διέφθαρκα, διέφθορα, pass. διέφθαρμαι, aor. διεφθάρην, fut. διαφθαρήσομαι, med. fut. διαφθεροῦμαι (s pas. pom.); ion. impf. iter. διαφθείρεσκε, fut. διαφθερέω, 3 pl. pf. pass. διεφθάραται, 3 pl. plpf. διεφθάρατο, ep. fut. διαφθέρσω] 1. act. a) (popolnoma) uničim ἐλπίδας, (raz)rušim πόλιν, pogubim, pokončam, morim, ubijem, opustošim ἔργα; b) pokvarim, izpridim, popačim, pokazim, razjem, οὐδὲν διαφθείρας τοῦ χρώματος izpremenim barvo, prebledim, zardim; zapeljem τοὺς νέους, podkupim. 2. pass. a) pridem na nič, poginem, τὰ πράγματα διεφθαρμένα stvar je izgubljena, λιμῷ propadem, umrem lakote; ναῦς ladja se razbije; b) zbolim, pokvarim se, ohromim (-eti), ἀκοήν oglušim, ὀφθαλμούς oslepim, oči me bole, pf. διέφθορα izgubljen sem, po meni je, uničen sem, ταῖς γνώμαις διέφθαρμαι izgubil sem pamet in razum; pren. ἐν τῇ στρατιᾷ izgubim svoj ugled.
  • δόξα, ἡ (δοκέω) 1. mišljenje, mnenje, predstava, nauk, domnevanje, dozdevek, pričakovanje, misel, ἡ τῶν πολλῶν δόξα javno mnenje; παρὰ δόξαν, ἀπὸ δόξης proti pričakovanju, κατὰ δόξαν, δόξῃ po (mojem) mnenju, kakor sem pričakoval; δόξαν λέγω povem samo svojo misel; δόξαν παρέχω vzbujam mnenje. 2. sklep, namen, načrt. 3. sodba, ki jo imajo drugi o meni; dober ali slab glas, slava, sloves, ugled; οὐ πρὸς τῆς δόξης ni mu v čast; ἐν δόξαις ὄντες ki uživajo velik ugled; δόξαν ἔχω z inf. sem na glasu, da; pravijo o meni, da. 4. NT slava, blesk, veličastvo, čast.
  • δύναμις, εως, ἡ, ion. gen. ιος zmožnost, moč in sicer 1. telesna moč, krepkost, sila, življenska moč; vojna moč, čete, vojska, vojaštvo ναυτική, πεζική; država; οἱ ἐν δυνάμει ὄντες mogočniki, oblastniki, vladarji. 2. duševna zmožnost, sposobnost, spretnost, nadarjenost τὴν ἐμὴν δύναμιν καταμαθών; zgovornost. 3. pren. a) ugled, vpliv, moč; NT (τοῦ Θεοῦ) Božja moč, moč čudeže delati, čudež; b) o besedah: pomen, bistvo, τὴν αὐτὴν δύναμιν ἔχει je istega pomena, pomeni isto; c) o denarju: vrednost, vsota, znesek – εἰς, πρός, κατὰ δύναμιν po svoji moči, na vso moč, ὑπὲρ δύναμιν črez moč.
  • ἐν-ευδοκιμέω pridobivam si slavo (ugled), iščem si slave, τί v čem.
  • ἐπιφάνεια, ἡ 1. prikazen, prikazanje, prihod (Kristusov) NT. 2. sijaj, ugled, čast, slava.
  • εὐδοξία, ἡ 1. dober glas, ugled, čast, slava. 2. pohvala, priznanje.